Katalizator računalniških subkultur

Kiberpipa je kibernetično prizorišče, ki še ni odprto, a že deluje. Paradoks? Pravzaprav ne - Kiberpipa je trenutno v fazi, ki so jo pobudniki poimenovali Underconstruction. To pomeni, da infrastruktura še ni v idealni sestavi, a je delujoča, predvsem se že vrstijo prvi dogodki, predavanja, projekcije, partiji, tako rekoč vedno pa v prostorih Kiberpipe slišite živo DJ-glasbo oziroma elektronsko glasbo in lahko uporabljate na Linuxu temelječ računalniški park, tudi za deskanje.

Na vprašanje, zakaj Kiberpipa, Andraž Tori, eden njenih iniciatorjev, odgovori: "Se lahko kje v Ljubljani priklopiš na internet?Lahko mladi računalničarji kje v Ljubljani razvijajo svoje znanje? Se lahko kje družijo? Imajo prostor, kjer kažejo svoje stvaritve? Se izobražujejo in osveščajo o upih in strahovih informacijske družbe?"

Prvi predavanji v Kiberpipi sta bili v petek, 8. septembra, in sta napovedali mednarodnost delovanja in izjemno zanimive vsebine, ki se imajo v Kiberpipi goditi tudi v prihodnje. Gostja iz Londona, Lina D. Russel, je predstavila revijo Mute, ki se ukvarja s širšimi vprašanji kulture, spletne umetnosti (net art), globalizacije in povezav umetnosti in znanosti. Sledilo je predavanje Walterja van der Cruijsena, http://desk.org, enega pionirjev spletne umetnosti in aktivizma. Ob tej priložnosti so se navzoči lahko pogovorili še z Alexom Gallowayem, urednikom platforme Rhizome.org, ene najpomembnejših spletnih platform, povezanih z medijsko umetnostjo. Naslednji večer je s predavanjem nastopil Hrvoje Stanič Stalman iz amsterdamskega ASCII-ja, cybercaffeja in aktivističnega centra. Zadnji od treh partijev je bil posvečen Marku Peljhanu in njegovemu uspehu na Ars Electronici. Poleg prijetnega ozračja in predstavitve nagrajenega dela Polar vsekakor velja omeniti še suši, ki ga je pripravila kulinarična ekipa pod vodstvom Jurija Krpana.

Načrti

Na prvi pogled najprivlačnejše je to, da bo v Kiberpipi lahko vsak brezplačno dostopal do interneta. To je pomemben del inciative, vendar bo ponudila še veliko več kot zgolj obliko brezplačnega cybercaffeja. "Kiberpipa je večplasten prostor," pove Andraž, "hkrati fizičen in virtualen. Vse skupaj se začne pri dostopu do interneta in delu na računalnikih, konča pa pri knjižnici, izobraževalnih programih, predavanjih in projekcijah. KP ponuja prostor za druženje različnih računalniških (in drugih) subkultur, hkrati pa jim daje možnost, da svoje interese, znanje ali kreacije predstavljajo tudi navzven. Želimo čim bolj izkoristiti tehnologije, ki so že na voljo, znova uporabiti zavrženo strojno opremo, pokazati, da računalnik ni noben bavbav, ozaveščati o nevarnostih zaprtih tehnologij in promovirati tiste javne, odprte - Linux in prosto programje. Želimo spodbujati sodelovanje skupin v Sloveniji in okolici, odpirati debate na tabuiziranih področjih - kriptografija, zasebnost in varnost na internetu, kibernadzorovanje, cracking."

Izobraževalni in ustvarjalni programi naj bi bili po napovedih brezplačni ali zelo poceni, obsegali pa bodo široko paleto na računalniško tehnologijo vezanih vprašanj, od strojne opreme, spletnih tehnologij, programiranja, operacijskih sistemov, DJ-delavnic do teoretičnih vprašanj, povezanih s kiberkulturo in umetnostjo. Omogočeno bo samostojno projektno delo obiskovalcev, ki želijo raziskati, ustvarjalno povezati ali inovativno nadgraditi sodobno računalniško-elektronsko tehnologijo, pa tudi uresničevanje zamisli in ambicij, ki jih imajo mladi, a nimajo potrebne računalniške opreme. Sorodno temu je zagotavljanje infrastrukturne podpore različnim umetniškim dogodkom v Kiberpipi.

Prostor sam pa je, čeprav bo v njem potekalo resno delo, namenjen tudi druženju in medsebojnemu spoznavanju. Tako boste lahko mirno spili sok ali kavico in medtem preleteli revije, kataloge in knjige iz Kiberpipine knjižnice. Pogovor s prijatelji pa je tako ali tako samoumevna prijetna zadevščina. K neformalnejšemu spoznavanju in morebitnemu kovanju sodelovanj sodijo bolj ali manj redni partiji, ki jim poseben čar dajejo različne projekcije, predstavitve in didžeji s poudarkom na produkciji, ki jo sicer sila redko, če sploh, najdete na drugih prizoriščih in je vezana na računalniško podprto ustvarjalnost.

S tem pa še ni konec načrtov. Eden od ciljev je oblikovanje informacijske in sodelujoče mreže skupaj s podobnimi institucijami in zainteresiranimi posamezniki po Sloveniji in v tujini. Zanimiv je tudi odnos iniciative do morebitnih sponzorjev - poleg utečenih oglaševalskih prijemov Kiberpipa sponzorje vabi k aktivni udeležbi pri soustvarjanju dogodkov.

Ekipa

In pobudniki? Ustanovitelji Kiberpipe so Zavod K6/4, Ljudmila, KISS, Galerija Kapelica, KUD TiM/kimototimora.org in Slovenska Demo Scena. Za levji delež dela, ki je bilo potrebno za nastanek Kiberpipe, pa se je treba zahvaliti organizacijski skupini, ki dela povsem prostovoljno in brezplačno. V njej so: Andraž Tori, organizacijski vodja in vodja izobraževalnih programov, Petrca Mravlja, koordinatorka, Saško Gerkšič, sistemski operater in vodja tehnične ekipe, Peter Trček, predstavnik KISS-a, Jurij Krpan, koordinator ArtPipe, Grega Fras, vodja OpenZina, Nil Baskar, vodja VideoPipe, Borut Kumperščak, koordinator VideoPipe, Samo Dekleva, vodja InfoPipe. V projektu z znanjem in izkušnjami sodelujejo tudi številni priznani strokovnjaki za računalniške in elektronske medije, sodobno informacijsko tehnologijo in kibernetično umetnost, med drugimi Marko Peljhan in Luka Frelih.

Kakšni bodo nadaljnje vsebine in dogodki, bo precej odvisno tudi od obiskovalcev samih. Kiberpipo najdete na Kersnikovi ulici 6 v Ljubljani, v kletnih prostorih kluba Metropol. Obširnejše informacije in obvestila o dogodkih dobite na Kiberpipini spletni strani, http://www.kiberpipa.org/, ki ponuja tudi mailing listo, namenjeno obveščanju o dogodkih.

povezava