Vsi denserji ali Siddharte

Z evforijo, imenovano Siddharta, se je pojavilo novo ime tudi v glasbenem backgroundu. Med preverjenimi slovenskimi glasbenimi producenti se vedno bolj omenja komaj 26-letni Šiškar Dejan Radičević. Na Siddhartinem Id-ju je bil podpisan kot producent. Hkrati je bil to tudi njegov prvenec. Zaposlen v delavnici Studio Tivoli mojstra Aca Razbornika je ustvaril novo najstniško atrakcijo O.S.T., usmeril Tinkaro Kovač v trše ritme, za dodatne ideje so se nanj obrnili srednješolski Ritem Planet ... Sam ne mara oznake producent. Pravi, da je producent v tujini gospod, pri nas pa ... "Producentstvo - to je bolj posiljena zadeva. To sem izpadel šele po Siddharti. Rekel sem jim, da me lahko dajo na ovitek kot producenta, in potem sem kar naenkrat postal producent. Producentsko delo v tujini je povsem drugačno kot pri nas. V principu si deklica za vse - snemalec, mixman, potem delaš še aranžmaje. Ali pa si celo avtor, kot jaz pri Tinkari." Z Miho Šaleharjem, ki je širši javnosti bolj znan po vlogi voditelja nedeljske verzije oddaje Videospotnic, sta Tinkari avtorizirala njena zadnja hita In sta šla ter Slepa sreča. "V tujini je producent tisti, ki usmeri, v katero smer bo šla zadeva. Lahko imaš narejen vokal in kitaro. Če te bo v roke vzel William Orbit, bo iz tebe naredil nekaj podobnega, kot je naredil pri Madonni. Vse nekaj žvižga, vse je naprogramirano. Če te bo vzel Bob Rock, potem bodo poudarjeni bobni, kitare. In to pri istem komadu. Pri nas pa delaš zraven še polno drugih stvari. Poleg tega to ni kdove kako plačano. Sploh če primerjamo popularno glasbo in koliko denarja gre za druge veje kulture."

Dejan ima sicer izkušnje iz tujine. Odločil se je za precej nenavaden študij tonskega mojstra in po znanje odšel v evropsko glasbeno prestolnico London. "V Ljubljani sem dva, tri mesece študiral filozofijo. Bili so precej čudni časi, nisem vedel, kaj bi počel. Prek angleškega konzulata sem iskal programe, kjer bi lahko študiral za tonskega tehnika. Približno desetim šolam sem poslal nekakšne prošnje, nato pa me je najbolj pritegnila SAE v Londonu. Eno leto in dva meseca sem nato v Ljubljani delal prek Študenta, dajal ves denar na stran, prodal avto in šel v Anglijo. Tam sem ostal približno leto in pol. Gre za nekakšen dvoletni faks. Pri nas ni bilo nikoli nič podobnega, kar je v bistvu problem. Ne morem nostrificirati diplome. Najbližji podobni šoli sta v Milanu in Muenchnu." Nato se je neke nedelje vrnil domov, v ponedeljek pa je že delal v Acovi zvočni delavnici. "Ko sem bil za novoletne praznike na dopustu, sem prišel v Studio Tivoli in Acu razložil, kaj študiram. Hitro sva se dogovorila, da lahko že takoj začnem delati pri njem." Preden se je odločil za ta poklic, ni imel kakšne blesteče glasbene kariere. Igral je pri nekaterih garažnih bendih, ki niso prišli niti do resnih demo posnetkov. "Prej se nikoli nisem ukvarjal z glasbo v tehničnem smislu. Preden sem prišel v šolo, nisem poznal niti dveh mikrofonov."

Kakšna je zgodba s Siddharto? Nič posebnega. Prišli so na snemanje v Studio Tivoli, kjer jih je Dejan vzel v roke. "Fantje so bili avtorji komadov in že nekako oblikovani. Sam sem samo odpeljal zvok v smeri, kakršna je. Komadi so pač stvar benda, razlike pa so ljudje okoli." Bolj kot Siddharta je njegov osebni produkt skupina O.S.T. Bil je nekakšen glasbeni avtor njihovega prvenca 8.m.m. "Id je bil moj prvenec in tisto se mi je zdel še najboljši približek neki zahodnjaški produkciji. Takrat so mi bili zelo všeč Radioheadi in sem delal v tisti smeri; kako delajo kitare in kako naj bi vse skupaj zvenelo." Večji del skupine si je glasbeno kilometrino nabiral v Motorheadovi kopiji Metropolis. Toda dlje od undergrounda ni šlo. Za prodor je bil potreben lepši in vpadljivejši pevec. "V tistem času sem bil ravno v vojski in malo mentalne rekreacije mi ni škodilo. Hodil sem k njim na vaje in skupaj smo delali glasbo." Ko je bila glasba narejena, ni bilo nikogar, ki bi pel. Vokalne sposobnosti Lemija (Matjaž Hočevar) iz Metropolisov pač niso sodile v koncept. Za pevca so nato izvedli avdicijo in izbrali Lada Bizovičarja. "Glasba se je delala povsem spontano, brez vzorcev. Vokale smo kasneje prilagodili pevcu, da se je sploh našel."

Pri drugem albumu Siddharte ni sodeloval. Stvaritev Norda so prevzeli drugi slovenski producentski kadri (Žare Pak). Sam pravi, da se to najbolj pozna po tehnični plati, saj sta Id in Nord povsem različna. Sam pravi, da bi jo delal drugače. "Siddharta ima kot bend vse stilsko začrtano, kaj sploh hoče. To je v bistvu čar oziroma skrivnost tistega, kar delajo. Večina bendov tega nima. Producentom pustijo, da naredijo, kar pač naredijo. Tega pa kot glasbenik ne smeš delati." Posledica je izguba prepoznavnosti. "Standardni slovenski problem je v tem, da potem ko nekdo uspe, v tem vsi vidijo tržno nišo in delajo podobno. Nekakšen copy - paste." Bolj posel kot glasba. Toda zadeva se je očitno malo ustavila. "Tako malo plošč, kot jih je bilo prodanih letos, jih že dolgo ni bilo. Lani je bilo zelo slabo leto za bende. Edini, ki so res kaj prodali, so bili Siddharta." Vsaj kar se tiče pop in rock glasbe. Na drugi strani pa imajo slovenski bendi tisočerico, od katere lahko živijo. Scena pa je tako za producente kot za glasbenike precej bolj zdrava, kot je bila pred šestimi in sedmimi leti. "Problem kvalitetnih projektov je, da so dragi. Če operiraš s prodajo 3000, 4000 plošč, je brez veze. Pod 5000 prodanih albumov se projekt še ne splača. Vse, kar je manj, je izguba. Če daš 25.000 DEM za ploščo, boš dal še enkrat toliko za tisto, kar pride po plošči. Se pravi skoraj 50.000 DEM. Če prodaš 2000 plošč, si veliko izgubil." Na drugi strani pa je večina novodobnih slovenskih bendov klonov trenutno najpopularnejših najstniških bendov. "Pri nas sicer bendi gledajo MTV, toda to je slaba kopija, ker pač niso v središču dogajanja. Na zahodu lahko postaneš zvezda, pod pogojem, da boš v njihov sistem vložil toliko in toliko denarja. V Sloveniji pa imaš studie, založbe in glasbenike, ki hranimo en drugega. Neki cikel, od katerega se živi." Meni, da bi moral biti slovenski glasbeni prostor bolj odprt, ne zgolj posnemanje tistega, kar je v tujini. Pred dvema letoma so bili vsi denserji, sedaj vsi Siddharte. "Pozna se tudi, da ni več jugo trga. Bendi so se lahko navlekli drugih vplivov. Lahko bi mogoče naredili večji pretok bendov, in bi tako prišlo do nekih novih tokov. Pride Plavi orkestar, pri nas naredijo ploščo. In kar naenkrat jih začnejo vsi kopirati. Toda če bi se to stalno dogajalo, bi se v vsej kulturi precej spremenilo."