Globokar na Metelkovi
Prešernov nagrajenec in Menza pri koritu
Vinko Globokar je s skeptičnim pogledom premeril višino kluba Gromka na Metelkovi in ugotovil, da dimenzije prostor niso povsem ustrezne. Prostor je prenizek. Bil je četrtek, 7. februarja, Globokarja je zvečer čakala slovesnost v Cankarjevem domu, kjer je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Dopoldanski čas pa je izkoristil za ogled Metelkove, kjer bo nastopal v prvih dneh letošnjega aprila. Ker bo med nastopom uporabljal tudi alpski rog, nekaj metrov dolg instrument, ki ga bo postavil pokonci, mora biti koncertno prizorišče dovolj visoko. "Potreboval bom še pet mikrofonov, eden mora biti dinamičen. In dve običajni mizi. Pa bas boben." Medtem ko je našteval, je na list papirja pisal še seznam ostalih rekvizitov, ki jih bo potreboval. Skozi nadstrešek, postavljen pred Menzo pri koritu, pa so se cedile zoprne dežne kaplje. Menza pri koritu bo ravno dovolj visoka, da bo Vinko Globokar, po osnovnem poklicu pozavnist in skladatelj, vanjo postavil vse, kar bo potreboval za nastop.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vinko Globokar je s skeptičnim pogledom premeril višino kluba Gromka na Metelkovi in ugotovil, da dimenzije prostor niso povsem ustrezne. Prostor je prenizek. Bil je četrtek, 7. februarja, Globokarja je zvečer čakala slovesnost v Cankarjevem domu, kjer je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Dopoldanski čas pa je izkoristil za ogled Metelkove, kjer bo nastopal v prvih dneh letošnjega aprila. Ker bo med nastopom uporabljal tudi alpski rog, nekaj metrov dolg instrument, ki ga bo postavil pokonci, mora biti koncertno prizorišče dovolj visoko. "Potreboval bom še pet mikrofonov, eden mora biti dinamičen. In dve običajni mizi. Pa bas boben." Medtem ko je našteval, je na list papirja pisal še seznam ostalih rekvizitov, ki jih bo potreboval. Skozi nadstrešek, postavljen pred Menzo pri koritu, pa so se cedile zoprne dežne kaplje. Menza pri koritu bo ravno dovolj visoka, da bo Vinko Globokar, po osnovnem poklicu pozavnist in skladatelj, vanjo postavil vse, kar bo potreboval za nastop.
Dejstvo, da se je Globokar na dan podelitve Prešernovih nagrad mudil na Metelkovi, ima simbolno težo. Podeljevalci Prešernovih nagrad so potrebovali nekaj desetletij, da so ga uvrstili na imenitni seznam, prebran na predvečer smrti največjega pesnika. Medtem je Globokar, rojen sicer v Franciji, križaril po svetu. Po ljubljanski srednji glasbeni šoli je v Parizu končal študij pozavne, potem pa je ustvarjam in predaval med Koelnom in Darmstadtom, Berlinom in Parizom, Firencami in Buffalom v ZDA. Enciklopedična oznaka, da je Globokar ena izmed vodilnih osebnosti evropske in svetovne glasbene avantgarde, je sicer suhoparna, a točna. V letih, ko je bil Globokar v teh krajih znan le v zelo insiderskih krogih, je Stockhausen, eden največjih skladateljev 20.stoletja, skladbe za pozavno pisal ravno zaradi tega, ker je pozavno igral Globokar. Stockhausen pa je tisti skladatelj, skozi katerega je Theodor Adorno razlagal sociologijo glasbe. In Stockhausen je tisti umetnik, ki si je ob prestopu v 21. stoletje zagotovil globalno publiciteto in dokončno prekletstvo, ker je izjavil, da je bil napad na WTC "največja umetnina vseh časov". Stockhausen se je opravičil.
Globokar pa je, kot rečeno, kratek obisk v Sloveniji izkoristil za slovesnost v Cankarjevem domu, protokolarno kosilo na gradu Strmol, kjer je Prešernove nagrajence sprejela ministrica za kulturo Andreja Rihter, ter za pripravo na aprilski nastop na Metelkovi.
