9. 9. 2005 | Mladina 36 | Kultura
Zlata leta neke popevke
Če hočeš razvijati svojo glasbo, moraš imeti svoj festival, se je pred več kot štiridestimi leti utrnilo snovalcem prve Slovenske popevke
Plošča prvega festivala na Bledu leta 1962
Pretekli vikend je bil še en festival Slovenska popevka, ki je v sedanjih časih bolj ali manj posrečeno nadaljevanje festivala, ki se je pred desetletji začel na Bledu. Vendar razen imena skoraj ni mogoče najti vzporednic s festivalom, ki je v šestdesetih letih in vse do sredine sedemdesetih bil osrednje komercialno popularno dogajanje v Sloveniji. Zdaj je festival bolj ali manj eden izmed glasbenih dogodkov, resnici na ljubo pa tudi popevka kot glasbeni izraz ni več tisto, kar je bila pred leti. Prebujanje v novem tisočletju je prineslo zmage Nuši Derenda (2002), Nataliji Verboten (2003) in lani kvartetu Dežur. Res pa je, da nobeden od teh komadov ni postal ravno velik hit. So popevkarski festivali out? Ne nujno, saj obstajajo festivali, ki so veliko bolj perverzni od prenovljene Slovenske popevke. Denimo tisti na Primorskem, kjer je nacionalistični poslanec z vprašljivim glasbenim znanjem prepeval o življenju, ki počasi pluje k svojemu srečnemu koncu. Si predstavljate, kako bi se vrteli v šestdesetih, če bi se na odru s tamburico pojavil Stane Dolanc in odbrundal kakšno lovsko? Ne. Slovenska popevka je bila pravi festival. Na izvirnem festivalu Slovenska popevka so lahko nastopali samo izbrani pevci.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.