Rogovci na obrobje

Poletno dogajanje v začasno zasedeni tovarni Rog je obljubljalo boljše dni za tiste aktiviste in umetnike, ki poskušajo zadnje leto k življenju spraviti več kot desetletje zapuščene prostore nekdanje tovarne koles. Končno se je namreč pokazala možnost, da bi rogovci dobili možnost priklopa na električno omrežje, kar bi nekaj deset uporabnikom dvignilo kakovost življenja in ustvarjanja v prostorih, kjer je pred tedni zaradi osvetljevanja prostorov s svečami celo zagorelo. Da bi si rogovci, ki za svojo začasno zasedbo seveda nimajo nobene pravne podlage, pridobili vsa potrebna soglasja za priklop na električno omrežje, so v dialogu z Mestno občino Ljubljana (MOL) začeli pripravljati posodobljeno pogodbo, po kateri bi za dobo enega leta legalno uporabljali zapuščene prostore. Kot nam je konec julija sporočila načelnica Mestnega oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Jerneja Batič, je „ MOL pripravila pogodbo, ni pa še podpisana, saj čakamo na vsa potrebna soglasja. Pogodbo bo MOL podpisala zato, da začasno uredi stanje v kompleksu Rog, in sicer tako, da bo lahko nemoteno potekalo delovanje rogovcev. S tem, ko se bo legaliziralo stanje, bo mogoče pridobiti tudi priklop na elektriko, vodo ipd., obenem pa se bodo zaprli prostori, ki so nevarni za izvajanje kakršnekoli dejavnosti“.

Načrte za legalizacijo začasne zasedbe Roga in za posledičen priklop na električno omrežje pa so minuli teden pokvarile inšpekcijske službe, ki gledajo na probleme rogovcev iz povsem drugega zornega kota. Konec julija so tovarno zaradi prijave glede opravljanja pridobitne dejavnosti obiskali gradbena inšpektorica, zdravstvena inšpektorica ter dva tržna inšpektorja, ki so po „natančnem pregledu objektov“ v Rogu ugotovili goro nepravilnosti. „Objekti v razpadajočem stanju, stopnišča, ki vodijo v nadstropja brez zaščitnih ograj in so poškodovana, notranji ometi odpadajo, stekla na oknih so v večini razbita, ni WC-jev ... Voda je le v glavni stavbi tovarne, v koncertni dvorani in ostalih objektih vode ni. Higienske razmere so nevzdržne,“ je med drugim v imenu Tržnega inšpektorata RS v poročilu prejšnji teden zapisala predsednica regijske koordinacije inšpekcijskih služb Irena Razpotnik, ki je kljub prijavi ugotovila, da „ob inšpekcijskem pregledu ni bilo ugotovljeno, da se opravlja gostinska dejavnost oziroma da bi se odvijala v prijavi navedena dejavnost (točenje pijač, kuhanje špagetov) oziroma ni bilo nobenega koncerta“. Uvodnim ugotovitvam koordinatorke inšpekcijskih služb ostro nasprotujejo rogovci, ki nekatere ugotovitve državnega inšpekcijskega urada postavljajo na laž. Kot nam je zagotovil eden izmed uporabnikov Roga, dr. Andrej Kurnik, so „stopnišča, ki vodijo v nadstropja bivše tovarne, zavarovana z ograjo od samega začetka odprtja bivše tovarne Rog (od konca marca lanskega leta), voda je razpeljana po vseh objektih, v katerih potekajo dejavnosti. Rog ima devet delujočih wc-jev, med njimi tudi za osebe s posebnimi potrebami. Kjer se dogaja kulturna in socialna produkcija, so okna obnovljena. Obnovljena niso v tistih prostorih, ki se ne uporabljajo ali se uporabljajo sezonsko“.

Med vsemi ugotovitvami regijske koordinatorke inšpekcijskih služb je ena izmed najbolj zanimivih tista, ko Razpotnikova v vlogi koordinatorke inšpekcijskih služb Mestni občini Ljubljana dobrohotno svetuje glede umeščanja alternativne kulture v mestno življenje. „Mnenje tržnega inšpektorata je, da bi morala MOL za tako imenovano 'alternativno sceno' najti ustrezne prostore na obrobju Ljubljane, ne pa da spodbuja uporabo centrov, ki so za to neprimerni, nevarni, brez ustrezne dokumentacije in v centru Ljubljane (Metelkova mesto in tovarna Rog), saj se on kakšnem množičnem dogajanju lahko zgodi nesreča, za katero pa MOL najbrž ne bi odgovarjal,“ je zapisano ob koncu inšpekcijskega poročila, za katero Kurnik pravi, da je „nastalo na osnovi predsodkov in ne na osnovi strokovne ocene dejanske situacije. V navedenih ugotovitvah, ki so napisane s krepkimi črkami, se jasno izraža politika vlade RS, da prežene njenemu konzervativnemu okusu moteče elemente. Njihova ocena je, da je treba neodvisne kulturne in socialne ustvarjalce, ki jim pravijo 'alternativna scena', pregnati iz centra mesta na obrobja. Cinični podton je, da tam lahko ustvarjajo v neurejenih in nevarnih razmerah“.

Ob tem, da se je Tržni inšpektorat postavil v vlogo svetovalca glede umeščanja alternativne kulture v mestno življenje prestolnice, se v poročilu postavi tudi v vlogo pravnega svetovalca MOL. Inšpekcijske službe, ki so prišle v Rog na podlagi prijave zaradi organiziranja koncerta in prodajanja špagetov, v svojem poročilu nedvoumno ocenijo, da je „pravno nedopustno in nesprejemljivo, da lastnik objektov MOL razpadajoče in življenjsko nevarne objekte bivše tovarne ROG oddaja uporabnikom s posodbeno pogodbo, saj z oddajanem takšnih prostorov ogroža življenja mladih ljudi“. Zanimivo je, da s temi ugotovitvami nimajo težav na MOL, kjer so še pred dobrim mesecem kazali voljo po podpisu pogodbe z uporabniki Roga. Iz kabineta župana Zorana Jankovića namreč nismo dobili nasprotovanj v zvezi z ugotovitvami Tržnega inšpektorata glede podpisa pogodbe z rogovci, saj so sporočili, da so „dolžni odločbo in ugotovitve, navedene v poročilu Tržnega inšpektorata, upoštevati, razen zadnje točke, v kateri izraža tržni inšpektor mnenje, 'da bi morala Mestna občina Ljubljana za tako imenovano alternativno sceno najti ustrezne prostore na obrobju Ljubljane...'. Odločitev o vsebini in lokaciji dejavnosti, na katero se nanaša mnenje inšpektorata, je namreč v domeni lokalne skupnosti in ne Tržnega inšpektorata RS“. Sodeč po odgovoru MOL, kjer so, kot je videti, pozabili na še pred mesecem aktualno pogodbo, v začetku jeseni tako postaja prihodnost začasnih uporabnikov in uporabnic Roga vse bolj negotova. Kljub vsemu pa Kurnik še ni izgubil vsega upanja: „Osnutek pogodbe smo usklajevali s strokovnimi službami MOL. Če bo slednja popustila političnim pritiskom vlade RS in njenih inšpekcij, da mesto počisti za konservativno politiko motečih elementov, bo opustila politiko odprtega kulturnega in socialnega mesta. Sem optimist, saj Ljubljana ni Ambrus.“