O žalosti nit besede

Uvod v kulturno zgodovino velike vojne 1914-1918.

Tokrat iz mišje perspektive. Ne potek spopadov, odločitve maršalov in generalov, cesarska zakulisja, tajni dokumenti, mirovne pogodbe, temveč pogled iz strelskih jarkov. Skratka, osrednji junak bo očividec zgodovine. Toda, kje danes najti udeleženca front izpred devetdeset let?

Knjiga rešuje ta problem s teksti spominov, pisem in dnevnikov, ki so jih pisali navadni vojaki in nižji častniki. V danem primeru so to dnevni zapiski narednika Cirila Prestorja. Ti so objavljeni z vsemi jezikovnimi napakami, a zato toliko bolj avtentični. S srbske (s), ruske (r), soške (sš) in spet srbske (ss) fronte. "(s) Starček Srb lačen prišel k kuhinji s skledo. Mlad oficir ga ustrelil na mestu ... Srbi streljali na našo stran listke z napisom "ne pucajte braćo". Strašna žeja, pili krvavo Drino ... V neki hiši trije ogerski huzarji posilili ženo z dojenčkom. Huzarje smo prijeli, jih predali vojnemu sodišče. Bili so ustreljeni ... Divizijo prišel nadzirat nadvojvoda Evgen. Za božič dobil vsak vojak njegovo sliko. (r) Za brado obešen žid. Za noge obešena gola židovka s prerezanim trebuhom. (sš) 58 kg težak, sem se stehtal... Podgane velike kot mačke... (eksekucija vojaka, ki se je namenoma obstrelil) Imel je še obvezano roko in stokal. Ni bil takoj mrtev po 4 strelih. Dobil je še en strel v prsa in pozneje še enga v glavo... (ss) Srbski mladinci hoteli streljati bežeče avstrijske vojake, pa ker so slišali, da so večinoma Slovani so pustili to namero... General Lavdon nastopil proti vojakom, ki ga niso pozdravili. Bil od vojakov oklofutan, degradiran, potrgali so mu odlikovanja in izrezali rdeče generalske porte iz hlač."

Zgodovinopisje detajlov.