• Gregor Kocijančič

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Svet

    Poplava opolzkih ponaredkov

    Ob vzponu sistemov generativne umetne inteligence je marsikdo opozarjal, da bodo ti sistemi zabrisali meje med resničnostjo in domišljijo, širili dezinformacije, nas popeljali v novo obdobje lažnih novic in sčasoma zrušili temelje demokracije. Podobno je bilo tudi pred dobrimi petimi leti, ko so se prvič pojavili tako imenovani posnetki »deepfake«, hiperrealistični videoponaredki, s katerimi lahko kogarkoli pripravimo do tega, da reče ali stori karkoli. A tudi zdaj, ko ponaredke »deepfake« poganja generativna umetna inteligenca in jih lahko tako rekoč kdorkoli ustvarja kot po tekočem traku, se zdi, da nas nove ustvarjalne tehnologije še ne bodo pahnile v pogubo. Namesto tega se bomo očitno znašli v poplavi lažne, nekonsenzualne pornografije, kakršna se je te dni kot požar razširila po družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju).

  • Kriki v prazno

    Te dni so v lokalnem medmrežju kot gobe po dežju vzniknile objave, ki opozarjajo, da korporacija Meta, ki stoji za vodilnima družbenima omrežjema Facebook in Instagram, aktivno manjša domet različnih (večidel aktivističnih) objav, največkrat tistih, ki izkazujejo podporo Palestini. Slovenski Inštitut 8. marec je na primer zapisal: »Vse naše objave ukinjajo in sesuvajo. Podobno se je dogajalo samo med vodnim referendumom.«

  • N'toko

    N'toko

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Žive meje

    Komentar / Vojne igre

    Zahodni mediji, ki jih povzemajo tudi slovenska uredništva, imajo navado v rednih presledkih objavljati zastrašujoče članke o potezah tujih državnikov. »Kitajska izvaja letalske vaje nad Tajvanom«, »Pjongjang ob jedrskih provokacijah ne bi omahoval z jedrskim odgovorom«, »Iran pospešeno plemeniti uran«, »Predsednik ruskega parlamenta posvaril pred tretjo svetovno vojno« … Javnost je vendarle treba opomniti, da živimo v nevarnem svetu, polnem norih diktatorjev, ki imajo prst vedno na sprožilcu. Le kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo naših razumnih voditeljev in seveda Natovih sil, da nas branijo pred temi vojnimi jastrebi? Znova in znova se v medijih tako utrjuje dihotomija »trezni in odgovorni Zahod« proti »poblaznelemu avtoritarnemu Vzhodu«. Kdor je izpostavljen izključno zahodnim liberalnim medijem, utegne živeti v prepričanju, da so naši voditelji zadnji glas razuma v sicer poblaznelem svetu.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Kolumna

    Komentar / Trumpi povsod

    Zdaj je že jasno, da bo republikanski predsedniški kandidat Donald Trump. Če bo premagal še Bidna, bo to konec ameriške demokracije, svarijo resni analitiki, vsekakor pa silovit pretres za Ameriko in svet. Posebej zlovešč zato, ker bi bil v liberalnodemokratični, najvplivnejši in najbolj oboroženi državi sveta po vseh pravilih demokracije izvoljen nepredvidljiv, samopašen avtokrat. Trumpova izvolitev bi spominjala na Hitlerjev vzpon.

  • Izak Košir

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Kultura

    freekind. / Topel glasbeni objem

    V Sloveniji po navadi umetnike prej opazimo, če pred tem uspejo v tujini. Tako je tudi na freekind., zasedbo dveh glasbenic mlajše generacije – bobnarke slovenskih (natančneje mariborskih) korenin Nine Korošak-Serčič (1991) ter klaviaturistke in pevke Sare Ester Gredelj (1997), v Slovenijo priseljene Hrvatice – širša domača javnost postala pozorna šele, ko sta začeli dobivati nagrade in žeti uspeh onkraj meja. Sami to razlagata s tem, da njuna glasba pač ni slovenski mainstream. Poleg tega ne ustvarjata v slovenščini, temveč v (precej prepričljivi) angleščini. A kaj ju pravzaprav dela tako posebni, da so ju na nastopu na dunajskem festivalu Waves Vienna leta 2021, v obdobju koronske krize, opazili težkokategorniki iz glasbene industrije in jima omogočili mednarodni preboj, ki jima ga lahko zavida marsikateri doma precej bolj izpostavljen glasbenik ali glasbena skupina?

  • Komentar / Ljudske obveznice

    Slovenska vlada se je po številnih napovedih in odlašanjih končno odločila za izdajo državnih obveznic za individualne domače vlagatelje. Vlada naj bi z njimi pridobila nekaj dodatnih finančnih virov, varčevalci boljše donose, država pa spodbudnejši trg kapitala. Izdaja obveznic prihaja v obdobju politične krize, padca zaupanja v Golobovo vlado. Obseg izdaje ni velik, a je kljub temu tvegan. Finančni minister je zamudil najboljšo priložnost jeseni 2023, razvojni sklad za poplavno sanacijo bi bil za vlado politični in finančni zadetek. Toda negotove razmere so tudi na tujih kapitalskih trgih, tudi EU še vedno ni uspelo doseči zgledne finančne unije, tudi njenih obveznic. Slovenija je pri tem zaostala za Hrvaško, Srbija pa jo prehiteva glede prodornosti svojih naložb. Balkansko finančno ogledalo razkriva dolgoživo blasfemičnost slovenske države in njenih elit. Finance zahtevajo prožnost in pragmatizem. Iluzije, tako denarne kot politične, so tod dopustne, toda nevarne.

  • Vpleteni v afero Litijska množično menjujejo telefone

    Afera verjetno koruptivnega nakupa stavbe na Litijski, ki bo imela seizmološki vpliv na stranko Socialnih demokratov in morda tudi na Golobovo koalicijo, je z novo Tarčo dobila še eno bizarno epizodo, s katero so oddajo v začetnem prispevku tudi uvedli: kar štirje vpleteni v nakup na ministrstvu za pravosodje so skoraj ob istem času zamenjali svoje mobilne telefone. Igor Šoltes, Klemen Žibert, Uroš Gojkovič in Simon Starček, vsi štirje ključni akterji afere, naj bi menjali telefone v zadnjih tednih, takoj po razkritju novih elementov v eni od prejšnjih Tarč, je pojasnila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan v studiu. Še več, morda so to storili skoraj isti dan. Najmanj trije od teh so to priznali medijem, Igor Šoltes celo v posnetem pogovoru. Je takšna menjava kakšno posebno naključje?

  • Uredništvo

    2. 2. 2024  |  Politika

    Ministrica Švarc Pipan / »S čim je stranka SD prevzela odgovornost? Nihče ni odstopil.«

    "Sama sem pogodbo podpisala, za podpis sem objektivno odgovorna, če je kaj šlo narobe. Je pa res, da bi očitno ostalo samo pri tem, da je kriva ministrica, ker je podpisala pogodbo, vse drugo pa je bilo dobro in ničesar ne bi nikoli izvedeli, če ne bi vi začeli raziskovati (Tarča, op. n.) in predvsem jaz s svojo najožjo ekipo."

  • STA

    2. 2. 2024  |  Družba

    Nasilje na podlagi spola

    Amnesty International ob dnevu varne rabe interneta, 6. februarju, s kampanjo Očistimo splet uči, kako se zoperstaviti škodljivim stereotipom na podlagi spola, ki prispevajo k spletnemu nasilju nad dekleti in ženskami. Kampanja v okviru evropskega projekta StandByMe2.0 izobražuje o nasilju na podlagi spola.

  • Uredništvo

    2. 2. 2024  |  Družba

    »Vsak dan je bolj očitno, da se zdravniškemu stanu žvižga za pravice ljudi«

    "Vsak dan je bolj očitno, da se zdravniškemu stanu žvižga za pravice ljudi, ki smo na življenje in smrt odvisni od njih, izvzemši dr. Sama Zvera in še koga od dostojnih naslednikov Hipokrata, ki se zavedajo, da bolniki ne morejo in ne smejo biti sredstvo izsiljevanja. Sindikalno organizirani zdravniki zahtevajo, kar jim po njihovem pripada, ne oziraje se na posledice. Žrtvovati se morajo vsi drugi, oni se ne bodo."

  • Damjana Kolar

    3. 2. 2024  |  Kultura

    Film tedna / Zelena meja

    V Cankarjevem domu je na ogled film Zelena meja, v katerem režiserka Agnieszka Holland odpira oči evropskim prebivalcem z izzivom, naj razmislijo o humanitarni krizi, ki se še vedno dogaja pred njihovim pragom.

  • Dora Trček

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Kultura

    Pesnica med morjem in nebom

    Najvišje priznanje v kulturi, Prešernovo nagrado za življenjsko delo, letos prejme pesnica in prevajalka Erika Vouk (1941). Velika pesnica, »poetessa«, kot jo imenujejo bližnji sodelavci in prijatelji, je med letoma 1984 in 2019 izdala devet pesniških zbirk, za katere je med drugim prejela tudi Jenkovo nagrado leta 2002 in Veronikino nagrado leta 2004, pomembno pa je tudi njeno prevajalsko delo, med katerim izstopa sijajni prevod drugega dela Goethejevega Fausta, ki mu je posvetila kar osem let svojega življenja.

  • DK, STA

    2. 2. 2024  |  Kultura

    Narava deluje po drugačnih pravilih kot sodobni človek 

    V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bodo danes premierno uprizorili predstavo Bodočnost, ki sta jo zasnovala igralec Gregor Zorc in režiser Žiga Divjak. Koprodukcija z Beogradskim dramskim pozorištem bo odprla letošnjo ljubljansko izdajo regionalnega gledališkega festivala Ruta, v katerem je združenih šest gledališč iz nekdanje skupne države.

  • Damjana Kolar

    2. 2. 2024  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • Uredništvo

    3. 2. 2024  |  Politika

    »Zdravniki imajo pravico do stavke, mi vsi pa pravico do zdravja in življenja«

    "Zdravnikom je seveda treba priznati, da je njihov študij napornejši in daljši, da so razmere za delo mnogokje res nevzdržne in da mnogi delajo na meji izgorelosti. Mlajši specialist iz ene od regionalnih bolnišnic mi je pred dnevi pripovedoval, zakaj je umaknil soglasje za nadurno delo: ker ga trije zaporedni dnevi dežuranja ubijejo, ker bi v skladu s standardi lahko v enem dnevu pregledal 20 pacientov, mora pa jih 30 in več, zasluži pa okoli 2400 evrov neto, z nadurami vred. Zakaj mediji ne objavite zdravniških plač na spodnjih klinih lestvice, je bil jezen. A potem sva skupaj ugotovila, da imajo številni zdravniki z že zdaj prav lepo plačo neverjetno energijo, da lahko po naporni službi oddelajo še en delovnik v zasebnih ordinacijah."

  • Tomaž Lavrič

    2. 2. 2024  |  Politika

    »Ne le da sem prva predsednica v zgodovini Republike Slovenije. Sem tudi prva po Mariji Tereziji, vladarici Avstro-Ogrske.«

  • Franco Juri

    2. 2. 2024  |  Politika

    »Le pazite, da ne bo zgledalo, kot genocid«

  • Uredništvo

    31. 1. 2024  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / KRIVI SO ODRASLI

    V petek izide nova Mladina! V peti letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 2. februarja, dalje, preberite, zakaj so krivi odrasli. Slednji namreč ne berejo, so nestrpni in ne zaupajo državnim institucijam. Mladi so zgolj odsev razmer v družbi, v kateri živijo. Več v petkovi Mladini, katere naslovnico krasi ilustracija našega hišnega karikaturista in nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Lavriča.

  • Janša in Logar sta si ravnokar odprla novo vrečko čisto svežih kokic

    Hudo je, zelo hudo: Tanja Fajon ob zadnjih razkritjih pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan glede spornega nakupa stavbe na Litijski ne grozi samo, da jo bodo izključili iz stranke, ampak omenja možnost, da bo resno ogrožen obstoj koalicije, če je Robert Golob ne bo razrešil. Povedano drugače: po malem grozi. Za POP TV se je znova čudila, zakaj premier tega še ni storil in napovedala možnost koalicijske »zagate«: »Sicer smo lahko v resni zagati in se bomo morali v koaliciji pogovoriti, kako naprej.«

  • STA

    1. 2. 2024  |  Svet

    Vseh 27 voditeljev EU podprlo 50 milijard evrov pomoči za Ukrajino 

    Voditelji vseh 27 članic EU podpirajo 50 milijard evrov makrofinančne pomoči za Ukrajino, je po današnjih pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom povedal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Pomoč je del revizije dolgoročnega proračuna EU (MFF), ki vključuje še dodatna sredstva za soočanje z migracijami in naravnimi nesrečami.

  • STA

    1. 2. 2024  |  Politika

    Zorčič prevzema volilno komisijo

    Petletni mandat na čelu službe Državne volilne komisije (DVK) se danes pričenja nekdanjemu predsedniku DZ Igor Zorčič. Med prvimi nalogami, ki ga čakajo, bo izvedba junijskih evropskih volitev. Ta bi utegnila terjati kar nekaj naporov, zapleta se namreč pri sodelovanju uradnikov upravnih enot v volilnih komisijah, z nesodelovanjem grozijo tudi sodniki.

  • STA

    31. 1. 2024  |  Svet

    Meddržavno sodišče zavrnilo večji del tožbe Ukrajine proti Rusiji

    Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je danes zavrnilo večji del tožbe Kijeva proti Moskvi glede financiranja terorizma na vzhodu Ukrajine. Potrdilo je le, da Moskvi ni uspelo preiskati domnevnih kršitev, poročajo tuje tiskovne agencije.

  • STA

    1. 2. 2024  |  Družba

    Moja odločitev / Reproduktivne pravice, splav in kontracepcija

    Na Inštitutu 8. marec so pripravili spletno stran Moja odločitev, na kateri so zbrali informacije o reproduktivnih pravicah, splavu in kontracepciji. Po besedah direktorice inštituta Nike Kovač se namreč na portalih pojavljajo številne laži in manipulacije, zato so želeli pripraviti stran s strokovnimi informacijami, ki so pomembne pri odločanju.

  • 31. 1. 2024  |  Politika

    »Še vedno se delamo, kot da gre za neko majhno lokalno vojno«

    "Ali ni do kraja sprevrženo, da je Netanjahu še pred napadom na Gazo obljubil dokončni obračun s Palestinci, pa na to ni nihče reagiral? Napad na Gazo je Zahod podprl v imenu pravice do samoobrambe, čeprav je Netanjahu v stilu Tretjega rajha napovedal »dokončno rešitev«. Zahod pa se je delal — s Slovenijo vred —, kot da se nič ne dogaja. Še vedno se delamo, kot da gre za neko majhno lokalno vojno. Ki jo bomo že nekako ustavili."

  • STA

    31. 1. 2024  |  Politika

    Golob / »Obtožbe so zares hude, zato sem se dolžen z njimi podrobneje seznaniti«

    Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh koalicije za medije dejal, da se je po prejemu uradnega predloga SD za razrešitev pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan srečal z vsemi akterji, tudi z vsemi naenkrat. Ker so obtožbe zares hude, se je dolžan z njimi podrobneje seznaniti, zato bo srečanja z njimi nadaljeval, dokler bo treba, je dejal.

  • Uredništvo

    31. 1. 2024  |  Družba

    »Seks že dolgo ni več samo del našega biološkega poželenja«

    V članku z naslovom Iskreno in spoštljivo o seksu, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine POŽELENJE, se je novinar Luka Volk pogovarjal s seksologinjo Gabrijelo Simetinger, ki je zaposlena v splošni bolnišnici Novo mesto. Medicinsko prakso je opravljala v Egiptu in Sudanu, kjer je spoznavala posledice obrezovanja žensk. Znanje je nabirala tudi v šoli spolne medicine v Oxfordu in Budimpešti. 

  • KC, STA

    1. 2. 2024  |  Svet

    Muzej fojb 

    Italijanska vlada je v sredo odobrila predlog zakona, ki odpira pot ustanovitvi muzeja spomina na fojbe v Rimu. Pobudnik zakona, kulturni minister Gennaro Sangiuliano, želi z njim "ohranjaniti spomin na poboje in izseljevanje Italijanov iz nekdanje Jugoslavije po drugi svetovni vojni". To je predstavil kot zgodovinsko dolžnost.

  • Uredništvo

    31. 1. 2024  |  Politika

    »Na volitvah v evropski parlament bo prišlo do jasnega premika na desno«

    "Analize pravijo, da bo na volitvah v evropski parlament v številnih državah prišlo do jasnega premika na desno. Prvič bi lahko imela večino koalicija krščanskih demokratov, konservativcev in radikalnih desničarjev. Ideje slednih pa se nevarno širijo v družbi, postanejo vedno bolj legitimne in zavzamejo prostor v javni razpravi. Skrajna govorica postane del vsakdanjega, strah pred migranti tudi. Tako dobijo težo ideje o 'etnični zamenjavi'. Nekateri pa se vse bolj na glas sprašujejo o usodi nacije in Evrope."

  • IK, STA

    31. 1. 2024  |  Politika

    Ministrica ne bo odstopila / »Danes vem, da so mi lagali ter načrtno prikrivali in prirejali podatke«

    Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan poudarja, da prevzema objektivno odgovornost za nakup sodne stavbe na Litijski cesti. A če bi odstopila v tem trenutku, se bodo podobne zgodbe nadaljevale in nič se ne bo spremenilo, je opozorila. Zadnjo besedo bo imel predsednik vlade Robert Golob, njegovo odločitev pa bo spoštovala, je napovedala.

  • STA

    31. 1. 2024  |  Politika

    Tanja Fajon / »Ministrica Švarc Pipan v izjavah laže in manipulira«

    V SD pričakujejo, da bo premier Robert Golob predlagal razrešitev ministrice Dominike Švarc Pipan. Poudarjajo, da so kot stranka podali jasen signal, premierjevo odločitev pričakujejo čim prej. Ostri so tudi do Švarc Pipan, ki po besedah predsednice SD Tanje Fajon s prstom kaže na druge, ne prevzema odgovornosti, v izjavah pa da laže in manipulira.