Grega Repovž

11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  UvodnikVeč

Uvodnik / Kdo so oni?

Da bi razumeli, kaj počnejo Trump in njegovi najbližji sodelavci, je treba stopiti korak nazaj. Še več. Morda nam do skrivnosti miselnih poti Donalda Trumpa lahko pomaga kar – umetnik. Več

Petokolonaši / Kdo podpira ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri lomljenju Evrope?

Kot krvavi preludij druge svetovne vojne je v Španiji med letoma 1936 in 1939 potekala državljanska vojna. Na eni strani so bili nacionalisti, na drugi strani Ljudska fronta, na eni podporniki monarhije, lojalisti, falangisti, na drugi socialisti in anarhisti, na eni fašisti, na drugi komunisti. Po skoraj treh letih spopadov so zmagali prvi, vodil jih je general Francisco Franco, fašist in diktator, ki je v Španiji vladal do svoje smrti leta 1975. Ena izmed ključnih bitk vojne je bil spopad za Madrid, mesto, ki so ga branile republikanske sile. Francovi strani je poveljeval na Kubi rojen general Emilio Mola. Ravno Moli se pripisuje, da je leta 1936 prvi uporabil izraz »peta kolona«. Dejal naj bi, da se Madridu bližajo štiri vojaške kolone, peta kolona, ključna, pa naj bi bila »tako ali tako že v mestu«. Več

»Vsak od nas ima svojo Grenlandijo, torej šibko točko, na katero lahko velesile pritiskajo«

Veleposlanik Samuel Žbogar ima za seboj tri desetletja diplomatskih izkušenj, tudi z velesilami. Po osamosvojitvi je kot začasni odpravnik poslov delal na Kitajskem, med letoma 2004 in 2008 je že bil slovenski veleposlanik v ZDA, nato je bil minister za zunanje zadeve v vladi Boruta Pahorja in kasneje posebni predstavnik EU na Kosovu. Vlada Roberta Goloba je Žbogarja sprva leta 2023 imenovala za vodjo posebne misije za članstvo Slovenije v varnostnem svetu, nato pa je postal vodja celotnega stalnega predstavništva Slovenije v OZN, kar pomeni, da je Žbogar tisti diplomat, ki dandanes na terenu z najbližje točke opazuje razpadanje starega sistema mednarodnih odnosov. Več

Nora invazija na Grenlandijo

Na portalu Roleplaying Wiki, na katerem fantasti in feni preigravajo apokaliptične scenarije, je vojna za Grenlandijo že mimo. Jasno, dobi jo Amerika, toda najprej mora zlomiti grenlandsko osvobodilno fronto. Predsednik James Hunter Dancem leta 2019 ponudi odkup Grenlandije, češ da jo Amerika nujno potrebuje – zaradi varnosti. Danci za kupčijo nočejo slišati, nekaj let kasneje, ko severno Evropo udari huda finančna kriza, pa so Grenlandijo vendarle prisiljeni prodati – za štiri milijarde dolarjev. Predsedniku Hunterju ratingi poletijo v nebo – Ameriko je povečal. Naredil jo je spet veliko – večjo kot kadarkoli. Več

Ministrica Klampfer z lobistom FB/Mete

Ob Trumpovem carinskem stampedu v Evropi se krepijo pozivi, da mora EU obdavčiti ameriške tehnološke velikane, zmanjšati njihovo moč in ponuditi alternative, ta podjetja pa po Evropi naprej delajo »business as usual« in poskušajo prodati svoje »rešitve«. Tako je naše ministrstvo za digitalno preobrazbo pred tremi tedni, 19. marca, obiskal lobist Mete in med drugim ponujal nov produkt. »G. Tovaryš je predstavil odprtokodne velike jezikovne modele LLaM, ki jih ponujajo pri FB/Meta, in predstavil možnosti njihove uporabe v javni upravi in v podjetjih,« piše v uradni zabeležki sestanka, na katerem je bila ob treh sodelavcih celo sama ministrica Ksenija Klampfer. Kupili niso nič, Patrik Tovaryš pa jim je med drugim razodel: »Pri podjetju Meta si želimo, da Evropska unija s predpisi ne bi omejevala razvoja novih tehnologij.« Več

Hudobna Amerika in prijazna Kitajska

Prejšnji petek je malo manj kot 40 direktorjev svetovnih koncernov moralo premagati 62 stopnic iz belega marmorja, ki vodijo do Velike dvorane ljudstva v Pekingu. Med njimi so bili tudi Albert Bourla, direktor ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer, predsednik Toyote Akio Tojoda in direktor Mercedes-Benza Ola Kälennius. Več

Čas je / Pokopljimo žrtve povojnih pobojev

Prejšnji teden je bila v Novi Gorici čezmejna konferenca za trajni mir in pokop žrtev, katere pobudnika sta bila novogoriški podžupan Anton Harej (Nova Slovenija) ter duhovnik Bogdan Vidmar. Te se je poleg italijanskih zgodovinarjev udeležil nabor slovenskih udeležencev, večinoma članov vladne komisije za reševanje prikritih grobišč, ki jo že leta vodi dr. Jože Dežman. V kraških breznih na Trnovski in Banjški planoti še zmeraj ležijo posmrtni ostanki najmanj 900 ljudi, večinoma Italijanov, pa tudi Slovencev in Hrvatov, ubitih med drugo svetovno vojno in v prvih mesecih po njej, ocenjujejo člani vladne komisije. A preden bi začeli prekopavati pokojne, pobudniki dogodka vladi in goriškim občinam predlagajo, naj se dogovorijo o trajnem pokopu žrtev v grobnico, ki bi jo uredili pri Sveti Gori. S tem bi se morda izognili večletnim kolobocijam, kakršnim smo bili priča ob pokopu žrtev iz Hude Jame – in kakršnim smo navsezadnje priča ob debatah o pokopu žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico. Več

Ljudje proti politiki

Je že res, da svet postaja vse bolj kaotičen, nevaren, da se avtokrati širijo kot virusi, da je ogrožena demokracija, res pa je tudi, da se ljudje ne dajo. Več

Obsojenci, zaporniki, politiki

V Franciji je sodišče zaradi zlorabe evropskih sredstev obsodilo pomembno predstavnico skrajne desnice Marine Le Pen in 20 njenih tesnih sodelavcev, evropskih poslancev in njihovih asistentov. Poleg finančnih in zapornih kazni jim je izreklo prepoved kandidiranja na volitvah. Marine Le Pen recimo štiri leta zapora in petletno prepoved kandidiranja. Več

Vlado Miheljak

11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Dva leva  Za naročnikeVeč

Komentar / €poslanci proti kulturi

Hja, lepo je biti poslanec, poslanka evropskega parlamenta. Predvsem pa donosno. Poleg odlične plače jima pripadajo spodobne dnevnice (350 evrov na dan), razkošno nadomestilo za potne stroške, kar 28.696 evrov na mesec (1.721.760 EUR v petletnem mandatu!) za osebno ekipo asistentov, oprema pisarne, elektronike itd. itd. Predvsem pa si v rekordnem času prislužita sanjsko penzijo. Predstavljajte si Mateja Tonina, ki je nekako pobegnil iz slovenskega parlamentarnega labirinta v obljubljeno deželo. Tudi če bo po končanem mandatu zaradi zelo zaostrenih odnosov na politični desnici odpihnjen na smetišče zgodovine, ne bo pristal na beraški palici. Samo na račun prvega (in morda edinega) petletnega mandata evroposlanca, si bo že pri 46 letih starosti (!) prislužil 1763 evrov bruto penzije (minus davčne obveznosti v RS, plus pokojnina zaslužena prej in kasneje doma), kar je za veliko večino slovenskih upokojencev številka iz mokrih sanj. Več

»Pornofilm v živo«

Tarča je z veliko gledanostjo paradna oddaja javne radiotelevizije. Zaradi svojih novinarskih prispevkov je seveda pomembna oddaja. A njena senzacionalistična narava, proizvajanje afer iz tedna v teden, težnja, da se vsak četrtek na nacionalki predvaja tako rekoč »pornofilm v živo« – to ni primerno za obravnavo vsake teme. Takšna obravnava gotovo ni bila primerna za temo prejšnjega tedna – medvrstniško nasilje. Več

Slovenijo je obiskala zaskrbljena delegacija Evropske ljudske stranke

V Sloveniji je bila na začetku tedna na obisku delegacija Evropske ljudske stranke (EPP), ki jo je sem privabila domača SDS pod pretvezo, da naj bi bili demokracija in vladavina prava pri nas v prostem padu. Če vam je morebiti zastal dih, naj vas pomirimo, da to seveda ne drži. Slovenija je daleč največji zdrs, kar zadeva vladavino prava, doživela v času zadnje Janševe vlade. Več

TV komentar / Ne zmoremo več

Medijski prostor se ves čas spreminja, novi obrazi, novi mediji, nove platforme, nove tehnologije, telefoni, tablice, večpredstavnost – bomo raje nehali, da ne zaidemo v ta novorek, ki je tako duhamorno dolgočasen in birokratski. A vprašanje je preprosto: zakaj nam je prijetneje gledati politike in druge pomembneže pri Klemnu Selakoviču, ki ni profesionalni novinar – niti novinar ni –, kot pa pogovore na TV Slovenija in POP TV? Še huje: zakaj pri Klemnu Selakoviču o posameznem politiku ali pomembnežu izvemo več, zakaj so pogovori zanimivejši in predvsem zakaj ob gledanju njegove oddaje nismo v totalnem stresu? Veste, zakaj? Ker ni nasilen. In zato vse raje poslušamo tudi različne dolgometražne video in avdio podkaste. Več

Prepovedani plakati

Pri Mednarodni mreži antifašistov, ki združuje člane iz Slovenije, Italije in Hrvaške, so hoteli ob začetku praznovanja 80. obletnice osvoboditve izpod nacizma in fašizma izpeljati plakatno akcijo na Tržaškem, Goriškem in v Ljubljani, s katero naj bi opozorili na grozote in zablode italijanskega fašizma. A se je zapletlo. Ne na italijanski strani, kot bi morda pričakovali, pač pa na slovenski – v Trstu in Gorici so za izvedbo dobili vsa potrebna soglasja, pri družbah Insmedia in Europlakat v Sloveniji pa so objavo plakatov zavrnili. Več

Park, poimenovan po istospolnem paru

Tretjega aprila, prav na dan, ko bi znamenita pesnica in prevajalka Ada Škerl praznovala 101. rojstni dan, so na ljubljanskih Prulah, natančneje med Praprotnikovo, Zvonarsko, Prijateljevo in Cimpermanovo ulico, odprli Park Ade Škerl in Sonje Plaskan. Gre za prvi park v Sloveniji, poimenovan po istospolnem paru. Več

Soja namesto Mete

Potem ko so ZDA uvedle 25-odstotne carine na jeklo, aluminij in avtomobile in nato še 20-odstotne uvozne carine na skoraj vse preostalo blago, uvoženo iz Evropske unije, se je to sredo s svežnjem proticarin odzvala tudi EU. V več časovnih korakih bo uvedla 25-odstotne carine na kmetijske in industrijske proizvode iz ZDA: od soje, mesa, pomarančnega soka, mandljev do tobaka, oblačil, ličil, železa, jekla in aluminija. Čeprav se zdi seznam navaden, pa naj bi bili izdelki, kot je soja, izbrani premišljeno, je nemudoma opozor bruseljski medij Politico, saj pomenijo udarec v osrčje Trumpove republikanske baze. Je zato nemudoma prišlo do zamrznitve carin? Več

Kandidatka desnice?

V prvem krogu volitev so se pomerili sedanji rektor Gregor Majdič, nekdanja dekanja Fakultete za farmacijo Irena Mlinarič Raščan in nekdanja dekanja Ekonomske fakultete Metka Tekavčič. Nihče izmed njih ni dosegel večine, prva dva sta se prebila v drugi krog, Majdič je osvojil 46,91 odstotka uteženih glasov, Irena Mlinarič Raščan pa 32,54 odstotka. Spomnimo, da visokošolski profesorji prispevajo 60 odstotkov glasovalne moči, po 20 odstotkov pa imajo še študenti in podporni kader na univerzi. Glede na te rezultate je Majdič sicer favorit v drugem krogu, vendar se ne bi zgodilo prvič, da zmaga izzivalec – to se je navsezadnje zgodilo Majdiču na prejšnjih volitvah. Več

Pomagam na bone

Radio Študent je pred dobrima dvema mesecema zagnal kampanjo Pomagam na bone, s katero želi pomagati ljudem, hkrati pa opozoriti na pomanjkljivosti v ureditvi subvencioniranja študentske prehrane. Več

Proti ukinitvi še ene glasbene oddaje TV Slovenija 

Od novega leta na TV Slovenija zaman iščemo edino redno oddajo, namenjeno sodobni popularni in deloma tudi alternativni glasbi. Po le dobrem letu so jo ukinili. Razlog: premajhna gledanost. Več

Temna stran računovodenja

V Slovenijo že dolga leta (in tako je še zdaj) daleč največ tujih delavcev prihaja iz BiH, Srbije, s Kosova, iz Severne Makedonije in Hrvaške. Pri teh delavcih »posli« med delodajalci in delojemalci potekajo na zaupanje, dogovor ni napisan na papirju, sklenjen je s stiskom rok. Podrobnosti dogovora, med katere sodijo tudi kršitve delavskih pravic, pa potem v pisno obliko prevedejo podjetja iz dejavnosti »N69.200 – računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti«, po domače računovodski servisi. »Če bi, hipotetično, iz te igre lahko izločili računovodske servise, bi bilo precej oteženo, če ne celo onemogočeno nezakonito izkoriščanje tuje delovne sile z Balkana. Če bi država naredila čistko na tem področju, bi odstranila možgane te operacije,« zatrjuje Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. Več

»Tudi če te vse boli, smej se«

Bilo je enkrat lani, ko jo je ob Cerkniškem jezeru, v bližini katerega živi, ogovoril očka z deklico in z žarom v očeh vprašal: »Oprostite, vi ste pa iz Lahkonočnic, kajne?« Presenečena se je zazrla vanj. Neznanci jo običajno vprašajo, ali je morda s televizije. Ali iz filma. In seveda gledališča. Na vseh teh področjih je ustvarila na desetine, stotine vidnih vlog in zanje prejela tudi številne nagrade. Da pa bi jo kdo prepoznal po branju pravljic, denimo za znamenito oddajo Radia Slovenija Lahko noč, otroci ali pa za mobilno aplikacijo Lahkonočnice, v kateri sodobne slovenske pravljice interpretirajo predstavniki starejše generacije, med njimi tudi nekateri igralci? Ne, to se ji do takrat res še ni zgodilo. »Ampak kako ste me prepoznali?« jo je zanimalo. »Nisem vas jaz,« se je nasmehnil sogovornik in pokazal na hčerko. »Ona vas je prepoznala, po glasu.« Več

Janko Lorenci

11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Kolumna  Za naročnikeVeč

Komentar / Z motorko

Elon Musk počasi odhaja iz sfere neposredne oblasti. Maja se mu izteče status čistilca administracije, dodeljen od Trumpa. A tudi potem bo tako ali drugače ostal del oblasti. Več

dr. Bogomir Kovač

11. 4. 2025  |  Mladina 15  |  Ekonomija  Za naročnikeVeč

Komentar / Preprosto

Pokojninska reforma postaja zadnje leto Golobove vlade ne samo ena ključnih, temveč tudi najuspešnejših projektov. Razloga sta dva. Pokojninski sistem velja že dobri dve desetletji za enega najbolj stabilnih, dobro zastavljenih in vodenih družbenih podsistemov. Meščeva ekipa je tukaj delovala strokovno in politično dovolj modro. Hkrati pa je pokojninski sistem za zdaj dovolj robusten, da korenite reforme še ne potrebuje. Zato je vlada lahko udobno posegla po postopnih, desetletnih, komaj vidnih korakih sprememb. Toda neugodni demografski trendi in fiskalna vzdržnost pokojninskega sistema so dejansko Damoklejev meč vseh prihodnjih vlad. Socialni položaj upokojencev je prvovrstno notranjepolitično vprašanje, finančna tveganja pokojninskega sistema in fiskalna odgovornost države skrbi Bruselj. Četrto reformo je obljubila Janševa vlada, izpeljala pa leta 2025 Golobova, vsaj na papirju. Smer sprememb je prava, postopnost sprememb nekoliko manj. Žal fiskalni okviri reforme ostajajo nejasni, podobno tudi novi finančni položaj upokojencev do leta 2036. Tudi druga dva pokojninska stebra ostajata institucionalni torzo. Reforma bo v predvolilnih časih postala politični plen enih in drugih. Več

S stripom proti nasilju

Pri založbi VigeVageKnjige, specializirani za izdajanje stripov in risoromanov, je v prevodu Suzane Koncut izšel risoroman Los prodornega belgijskega avtorja stripov in urednika Maxa de Radiguèsa (1982). Los je avtorjevo prvo v slovenščino prevedeno delo in zdi se, da je izšlo ravno ob pravem trenutku. V času, ko medvrstniško nasilje pri nas že dolgo ni bila tako žgoča tema razprave, kot je v zadnjih tednih, ko smo bili priča več napadom na najstnike s strani vrstnikov. Največ pozornosti je zbudil primer s Ptuja, ko je skupina mladoletnikov, fantov in deklet, še osnovnošolcev, okrutno napadla vrstnika in napad tudi posnela, posnetek nasilja pa je nato pristal na spletu. Kakšen od navzočih otrok je večkrat zaklical, naj nehajo. A niso prenehali. In žal ni šlo za osamljen primer. Več

Končno – dokumentarec o Albancih, ki živijo v Sloveniji

Končno – dokumentarec o Albancih, ki živijo v Sloveniji. Veliko jih je – in stalno se priseljujejo. S trebuhom za kruhom. Pretežno se še vedno – tako kot nekoč, v času Jugoslavije – zaposlujejo v gradbeništvu. Pomeni, da gradijo Slovenijo (v težkih delovnih pogojih, ob vsakem vremenu), obenem pa so v nenehnem boju s stereotipi, predsodki, albanofobijo in drugimi »izzivi« (nekateri skrivajo svojo identiteto, včasih celo vzamejo slovensko ime, da bi bili sprejeti). Več