MLADINA Trgovina
  • Za otroke gre

    Članek Staša Zgonika predstavi izjemna prizadevanja in težave študentov medicine, ki se trudijo ljudem pojasniti, zakaj so nekatera cepljenja nujna, denimo cepljenje majhnih otrok proti ošpicam. Omeni tudi sramotno delovanje Andrewa Wakefielda, ki je z lažjo sprožil dvom v smiselnost takih cepljenj. Z nekaj lahko najdljivimi informacijami se zavemo, da tu ne gre le za zavajanje, ampak za globalni zločin. Več

  • Kadilski teater

    Pozdravljeni! Več

  • Ničelna toleranca

    Spoštovani! Več

  • Družba in položaj odvisnežev od trde droge

    Kot mati zdaj mrtve hčere, odvisne od heroina, bi rada rekla sledeče: Najprej se je treba zavedati, da odvisnež od trdih drog ni kriminalec, je pacient. Zahod se zgraža nad filipinskim predsednikom in njegovim bojem proti mamilom v duhu Hitlerja, za katerega se je predsednik opredelil sam. Zdaj že država plačuje po 200 do 300 dolarjev za umor enega preprodajalca mamil, ki je dostikrat sam odvisen in nima druge možnosti zaposlitve kot droben ulični kriminal. Toda ali smo mi kaj boljši? Namesto varnih hiš, kjer bi pod nadzorom zdravniškega osebja pacient dobil drogo in si jo pod higienskimi pogoji lahko iniciiral, mi izvajamo tihi genocid in dovoljujemo, da mladina išče zatočišča v propadlih hišah, pod mostovi itd., na voljo kriminalcem, prekupčevalcem z belim blagom. Več

  • Nemški sredinec Natu, popravek

    V prejšnji številki Mladine sem pomešal hruške in jabolka, zapisal sem, da je Slovenija lani obrambne izdatke povečala za 11 odstotkov, medtem ko so se naši izdatki za razvojno pomoč povečali za 0,03 odstotka (BDP – op.a.). Dejansko primerljivi podatki so sledeči: Lani smo obrambne izdatke (glede na 2015) povečali za skoraj 40 milijonov evrov ali nominalno za 12 odstotkov, izdatki za razvojno pomoč pa so se predvsem zaradi begunske krize povečali za 15 milijonov evrov, s 57 na 72 milijonov, kar predstavlja 21 odstotno povečanje. Za napako se opravičujem. Več

  • Brezdomci kot turistični vodiči, popravek

    V prejšnji številki Mladine sem v članku o primerih uvajanja brezdomcev kot turističnih vodičev v nekaterih zahodnih prestolnicah zapisal, da v Sloveniji pobude za tovrstne oglede zaenkrat še ni bilo. To ne drži. Irena Bilčić iz projekta Nevid(e)na Lublana nas je opozorila, da se je takšna pobuda pojavila in uresničila že leta 2013, od takrat pa takšni ogledi, ki jih vodijo brezdomci, ves čas potekajo. Doslej je bilo izvedenih že 160 ogledov, ki so se jih udeležile različne skupine, slovenske in tuje, od osnovnošolcev, študentov do strokovnih delavcev, novinarjev in politikov. O svojih izkušnjah pri vodenju teh ogledov v časopisu Kralji ulice pogosto pišejo vodiči-brezdomci. Več o projektu na Facebook strani Nevidena Lublana in na domači strani https://nevidenalublana.com/.  Več

  • Kadilski teater

    Pod tem naslovom je novinar Staš Zgonik objavil novico o vloženem amandmaju na pred kratkim v državnem zboru soglasno sprejeto tobačno zakonodajo. Ta pa ni ena najstrožjih na svetu, kot je navedeno - tako želi zadevo uokvirjati le industrija zasvojenosti, raka in smrti -, pač pa je med naprednimi, med tistimi, ki skušajo zavarovati življenje in zdravje ljudi. Dve državi sta kajenje namreč že odpravili, večina naprednih pa je na dobri poti, da to kmalu uresniči. Vendar te izjemno logične predstavitve problema ne slišimo pogosto. Zakaj je tako, je v zvezi z mediji lepo pojasnila Nina Knavs februarja 2016. Logično je, da sta prav skupini igralcev in novinarjev za tobačnike zelo pomembni. Ne pozabimo, govorimo o najsmrtonosnejšem izdelku v zgodovini človeštva: o cigareti. Kar izvaja tobačna industrija, je svojevrsten družbeni parazitizem: pobirajo dobičke, jih delijo lobistom, določenim ustanovam, ki jim lahko koristijo in posameznikom, ki še zastopajo njihove interese (teh je vedno manj), vse, nekajkrat višje stroške: izgubo življenj in zdravja, invalidnost, izgubo dela, revščino, neenakost in onesnaženje – pa nosijo tako posamezniki, njihovi svojci, kot tudi družba in država v celoti (prav tisti, ki gledališča plačujejo). V resnici je kajenje na odrih le neke vrste ozadje; neopazno je, ker je tako stalno prisotno (t.i. ‘’wallpaper’’ efekt), daleč od resnice, ko kadilce potiska v revščino proti družbenemu robu, v zasvojenost, bolezen in smrt – tega po mojem vedenju ni prikazala še niti ena predstava. Več

  • Banksterji

    Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, osumljenec v predkazenskem postopku, ki ga usmerja državno tožilstvo, (odgovor je bil nepodpisan, op. p.) je v odgovoru na članek »Banksterji« zapisal, da ne bo ponovno navajal dejstev in pojasnil, ki so nam jih že poslali in ki naj bi jih Mladina namenoma ali zaradi nerazumevanja opustila. Kot primer navajajo spoštovanje računovodskih standardov pri knjiženju ugotovitev iz pregleda kakovosti sredstev (t.i. AQR) oziroma vrednosti zavarovanj iz leta 2013. V odgovoru na članek Jazbec nepravilno citira članek, piše, »da novinar Mladine zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen ’z znanimi računovodskimi standardi’, čeprav smo mu pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil, ne upošteval ne omenil.« Dejansko smo v članku povzeli vsebino odredbe za hišno preiskavo, ki je potekala pri guvernerju Boštjanu Jazbecu ter drugih osebah. Zapisali smo, da kriminalisti niso našli dokumentacije, ki bi utemeljevala način, kako so preko AQR nižali kapital bank in nato povzeli osnovni očitek preiskovalne sodnice Sabine Višnjevec v navedenem primeru zoper guvernerja Jazbeca: »Jazbec naj bi se namreč zavedal, da vse te metode niso skladne z uradnimi mednarodnimi računovodskimi standardi.« Drži, da so v Banki Slovenije pred oddajo članka na naše vprašanje odgovorili, da trditev, da je bil AQR neskladen z mednarodnimi računovodskimi standardi, ne drži. V dokaz so navedli uraden priročnik ECB iz marca 2014: »Trditev o neskladnosti AQR z MSRP (mednarodni računovodski standardi – op.a.) zanika tudi uraden AQR priročnik ECB iz marca 2014 (sporočilo), katerega smernice so bile sprejete že v času izvedbe slovenskih AQR.« A na strani 13 omenjenega priročnika – kar v odgovoru guverner Jazbec ne omeni - piše, da določene ugotovitve AQR niso skladne z mednarodnimi računovodskimi standardi, recimo »extrapolation of findings from sampled files to the wider portfolio,« torej posploševanje iz vzorčenja. Več

  • Banksterji

    Na navedbe urednika Grege Repovža v uvodniku Sodobna kolaboracija in novinarja Boruta Mekine v članku Banksterji (oba objavljena v Mladini, št. 14, 7. aprila 2017) ne bomo ponovno podrobno odgovarjali z navajanjem dejstev. Šlo bi namreč za ponavljanje številnih dejstev in pojasnil, ki smo jih v zadnjih letih posredovali novinarjem Mladine, iz objavljenih člankov pa sklepamo, da so njihovo objavo bodisi namenoma ali zaradi nerazumevanja strokovnih vsebin, opustili. Tudi tokrat novinar Mekina recimo zgolj ponavlja, da pregled kakovosti aktive NLB ni bil skladen „z znanimi računovodskimi standardi“, čeprav smo mu neposredno pred objavo članka obširneje pojasnili, da gre za laž, vendar pa pojasnila Banke Slovenije ni ne uporabil ne upošteval ne omenil. Prav tako tudi ni pojasnil, na katerih nasprotnih dejstvih ali strokovnih razlagah utemeljuje svoj zaključek. »Vprašanje«, ki ga je naslovil na Banko Slovenije, objavljamo na koncu. Več

  • Mlad, izobražen, zaposlen – utopija?

    Razgovor v Podjetju Neimenovano je dobro potekal, izpraševalci so bili navdušeni nad mojimi izkušnjami in aktivnostjo, gospa Petra je celo pripomnila, da bi jim nekdo takšen prav prišel v Podjetju Neimenovano. Ob koncu intervjuja pa je direktor omenil, da programu Usposabljanje na delovnem mestu sledi zaposlitev preko javnih del. Takrat je postalo jasno, da ne glede na uspešnost razgovora, nimam možnosti zaposlitve, ker ne ustrezam pogojem za zaposlitev preko javnih del, saj še nisem eno leto prijavljena na ZRSZ. Očitno bom morala še nekaj mesecev sedeti doma, pošiljati prošnje in čakati, da bom zaposljiva preko javnih del, drugače nisem primeren kader za delodajalce. To namreč ni bil prvi primer, da bi me zaposlili, če bi me lahko preko javnih del. Ukrepi ZRSZ niso ravno v dobrobit mladim iskalcem zaposlitve, če jih delodajalci izkoriščajo. Usposabljanje na delovnem mestu naj bi prinašalo pridobivanje izkušenj, novih znanj in spretnosti za mlade. A hkrati ne prinaša delovne dobe, plače, zavarovanja in zagotovila, da bomo po usposabljanju dobili službo. Kaj pa tisti, ki smo visoko izobraženi in že imamo nekaj izkušenj in bi samo želeli dobiti redno zaposlitev, kjer bi lahko s svojo močno voljo do dela, sposobnostmi, znanjem in izkušnjami pripomogli k napredku? Več