MLADINA Trgovina
  • Strip: Zadnji let Tonija Mrlaka

    Z zanimanjem spremljam nadaljevanja stripa o Toniju Mrlaku, pilotu helikopterja, ki je bil konec junija leta 1991 sestreljen nad Ljubljano. Branje je zanimivo še posebej zato, ker sem bil priča temu dogodku. Morda celo edina priča poleg herojev, ki so vanj namerili projektil. Več

  • Knjige: Peter Jančič: »Fake news«

    Nič ni narobe, če Bernard Nežmah časti svojega nazorskega somišljenika. Gre pač za vrednostne sodbe, ki se ne merijo z vatlom. Problem pa je, ko z enako vehemenco te sodbe argumentira s podatki, ki pa so preprosto merljivi. »Ko je koncem prejšnjega desetletja (Peter Jančič) pod pritiskom odstopil s položaja odgovornega urednika, je imel časnik (Delo) tolikšno naklado, kot jo imajo danes skupaj Večer, Delo in Dnevnik. To daje še dodatno kredibilnost njegovim kritičnim zapisom«. Več

  • Kdo je začel vojno?

    Spoštovani kolega Dino Bauk je v svojem članku Kdo je začel vojno?, v Mladini št. 48/2017, večkrat citiral moja stališča, česar sem bil vesel. Vendar se je pripetil spodrsljaj pri citatu, s katerim je sklenil svoj polemični članek in kjer mi pripisuje stališče, da je parlament »edino od ljudstva neposredno izvoljeno in zato edino suvereno telo za sprejemanje in spreminjanje zakonov«. To namreč ni moje stališče, temveč mnenje iz neke razprave v Vilni v letu 2008, o kateri sem poročal v Pravni praksi. Zapisal sem, da gre za pristop, ki »ne more biti več zadosten okvir za iskanje odgovorov na nove izzive, s katerimi se srečujejo ustavna sodišča«. Priključil sem se nasprotnim pristopom, ki so poudarjali pomembno vlogo Ustavnega sodišča pri ustvarjanju prava.  Več

  • Volitve – post festum

    Sicer je bilo že dosti napisanega o volitvah in kandidatih – hotel pa bi dodati še svoje mnenje. Več

  • Znamenja resničnosti

    Podpisani sem invalid zaradi gluho-slepote in ne morem brati knjig. Žal tudi ne knjige Zdenka Roterja. O njej to pismo bralca pišem po tem, kar je o njej napisanega v članku Jureta Trampuša. Poskusil sem ga prečrkovati in sem morda kaj napačno prebral. Pišem pa vendarle, ker menim, da se je avtor knjige na svojo pest odločil kreniti v pravo smer. Več

  • Sledi revolucij

    V dnevih, ko obeležujemo stoto obletnico Oktobrske revolucije, ki je pomembno vplivala na razvoj dogodkov v prejšnjem stoletju, si lahko zastavimo vprašanja o aktualnosti omenjenega zgodovinskega dogodka. Povedano drugače, ali so ideje, ki so vodile do revolucije, aktualne še danes. Zakaj je pomembno poznati zgodovino, da si lahko zagotovimo boljšo bodočnost? Mar niso tudi danes razmere v Rusiji, ter seveda tudi drugod po svetu, ’primerne’ za revolucijo, za spremembo na bolje, za večjo družbeno enakost. Več

  • Popravek

    V uvodniku z naslovom Šleva, objavljenem v 46. številki Mladine, sem v delu, kjer sem našteval, kako v državnih in evropskih institucijah Janez Janša in njegovi strankarski kolegi zaposlujejo svoje otroke, zapisal, da sta dva izmed otrok zaposlena v Geoplinu, družbi, ki jo obvladuje država. Navedba je napačna: zaposlena sta v družbi Plinovodi, katere 100 odstotni lastnik pa je državni Geoplin, ki ga obvladuje država.  Več

  • Zadnja etapa

    V članku pod gornjim naslovom je novinar Borut Mekina omenil, da se je v zvezi z zdravstveno reformo oglasil tudi poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je poudaril, da je strankarski ministrici za zdravje uspelo »nepojmljivo, kar ni uspelo še nobenemu zdravstvenemu ministru v zadnjih 20 letih«, saj je »pod streho spravila tri ključne zdravstvene reforme«. Ob takšni izjavi je možno samo dvoje: ali sicer zgovorni poslanec ne pozna oziroma ne razume opravljenega dela ministrice, ali pa ne ve, kaj je zdravstvena reforma. Bolj verjetno je slednje. Naj dodam še lastno mnenje, da ministrici v tem mandatu zelo verjetno ne bo uspelo spraviti »pod streho« nobene prave (!) zdravstvene reforme. Če pa ji bo to uspelo, bo omenjeni poslanec resnično lahko »židane volje«.  Več

  • Glifosat na zatožni klopi

    Zgodba o glifosatu čedalje bolj spominja na znano pripoved o čarovniškem učencu, ki mu je čarovnija ušla izpod kontrole. Vemo že za „alternativna znanstvena dejstva“, ki jih je sproduciral Monsanto. Imamo tudi slovenske promotorje glifosata, ki se bojijo, da bi s prepovedjo izgubili uvoz „prepotrebne gensko spremenjene soje“. Nasprotniki po pravici opozarjajo, da je glifosat najverjetneje rakotvoren. Toda pomisleke mora zbujati še neka druga plat, ki v teh diskusijah ostaja v senci: način, kako glifosat deluje. Ta snov je eden od motilcev regulacije rastlinskih organizmov: požene v bujno rast nadzemne dele, korenine pa tega ne dohajajo, zato rastlina umre. Več

  • 17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Pisma bralcev

    Drago upanje

    V odlično raziskani temi g. Zgonik predstavi kočljivo temo dragih onkoloških zdravil s premajhnim učinkom, glede na velika pričakovanja in cene. Treba je povedati, da čudežnih zdravil za raka z izjemo ali dvema še vedno ni (in jih morda nikoli ne bo), kljub stalnemu napredku in velikem vlaganju v raziskave. A obstajajo še zelo velike rezerve pri raku, predvsem v preventivi. Naj navedem kot uspešen primer resnične preventive maligni mezoteliom, redko, a zelo slabo ozdravljivo vrsto raka – kjer je ta napredek le prišel. Od leta 2004 je proizvodnja in prodaja azbesta v Sloveniji prepovedana, a vendar bodo še desetletja prihajali bolniki, ki te ravni zaščite zdravja še niso bili deležni, številni celo na delovnih mestih. Tukaj je treba povedati, da je uporabljena fraza Rak, kralj bolezni tudi naslov odlične knjige (Pulitzerjeva nagrada) britanskega onkologa, prof. Mukherjee-a. Kar nekaj poglavij te knjige nameni preventivi in enemu glavnih vzrokov raka- kajenju: ‘’Težko bi vam opisal širino in globino vsega hudega, kar sem videl na oddelkih za zdravljenje raka in kar je mogoče neposredno pripisati kajenju. V ZDA – državi, kjer že sam namig, da bi neka snov povzročala raka, sproži javno histerijo in medijsko zaskrbljenost – enega najmočnejših kancerogenov, kar jih človeštvo pozna, pa še vedno brez težav za nekaj dolarjev dobiš v vsaki trgovini.’’ Žal je točno tako tudi pri nas, tobačni izdelki so žal še vedno med najbolj dostopnimi. Več