Vlado Miheljak

11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Dva leva

Komentar / Za denar gre, butec!

V politiki niso vsi enakih nazorov. A politične barve pogosto zvodenijo, ko se interesi prekrijejo. In neredko iztečejo v mošnjičke. Tako danes vemo, da sta (vsaj) stranki SDS in SD z roko v roki gradili gromozansko finančno luknjo, ki sliši na ime TEŠ 6. A na vidiku so nove sprege, na čelo katerih se tokrat postavlja Svoboda. Da je res hudo, je na seji odbora za infrastrukturo demonstriral Miroslav Gregorič (poslanec Svobode!), ki je med drugim znan po pokončni in avtonomni drži, ko je bil (2002/03) vodja misije OZN v Iraku, ki je iskala orožje za množično uničenje, in se ni uklonil zavezniškemu pritisku, medtem ko so drugi potisnili glave globoko v iraški pesek. Na seji je opozoril na jedrski lobi in neposredno s prstom pokazal na strankarsko kolegico.

Lov na Svetlano

Pesnica Svetlana Makarovič živi v Trnovem v Ljubljani, nosi rdečo zvezdo in broško, na kateri je palestinska zastava. Prav zdaj končuje drugo pesniško zbirko haikujev in se pripravlja na nove koncerte. Ob obletnici rojstva Franceta Prešerna 3. decembra naj bi, tako si želi, končno dobila še slavnostno plaketo, ki bi jo morala kot del velike Prešernove nagrade, ta je sestavljena iz pisne utemeljitve, denarnega dela in že omenjene plakete, dobiti na osrednji državni proslavi v Cankarjevem domu na predvečer slovenskega kulturnega praznika daljnega leta 2000, vendar jo je takrat zavrnila.

Česa si pravzaprav želijo nasprotniki pravice do splava? 

Vane Gošnik, eden od ustanoviteljev Zelenih in podpredsednik osamosvojitvene skupščine, je v zadnjih letih največ pozornosti pritegnil kot član programskega sveta RTV Slovenija, ki ga je tja nastavila zadnja Janševa vlada, in zaradi obscenosti, ki jih pogosto rad razširja po družbenih omrežjih. Eno takšnih je na platformi X (Twitter) delil minuli konec tedna. »Če umoriš en dan starega dojenčka, si detomorilec in strogo kaznovan,« je zapisal. »Če umoriš živega dojenčka, ki je še v maternici, si Asta Vrečko.«

Luka Mesec in Slavoj Žižek / Darovana razprava o prihodnosti

Prejšnji konec tedna je festival Indigo oder za uro in pol prepustil Slavoju Žižku, brez dvoma enemu najpronicljivejših filozofov našega časa, in Luki Mescu, ministru za delo in najvplivnejšemu levemu politiku v državi. Kot se je že takoj na začetku malce pohecal Žižek, ki se razglaša za krščanskega ateista, sta namesto maše navzočim v veliki dvorani ljubljanske Cukrarne darovala razpravo. Razpravo o prihodnosti ter njenih največjih družbenih in političnih izzivih.

»Jedrska energija – ne, hvala!«

»Res, tako lepo je verjeti, da nas bo zaščitil in potešil našo energetsko žejo neki ’alfa samec’ na področju energetike,« je v predgovoru k novi knjigi dr. Dušana Pluta Jedrska energija – ne, hvala! zapisal fizik Andrej Detela. In zaključil: »Premalo smo predelali te skrivne, vendar že preživele mitološke arhetipe. Zato ni čudno, da je pretežni večini politike in jedrskih lobijev ideja močnega ’odrešitelja’ všeč – ne glede na finančne, okoljske in družbene posledice takega verovanja.«

Janko Lorenci

11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Kolumna

Komentar / Nateg

Proti koncu novembra naj bi potekal referendum o novi slovenski jedrski elektrarni. Mladina je v prejšnji številki temeljito osvetlila to problematiko, ki bo v marsičem vplivala na naš razvoj. Bistvena ugotovitev raziskave se glasi: referenduma zdaj ne bi smelo biti.

Dokončno priznanje Palestine

Ustavno sodišče je s petimi glasovi proti trem zavrglo zahtevo SDS in NSi po presoji sklepa o priznanju države Palestine. Pravna sredstva, če temu lahko tako rečemo, so s tem dokončno izčrpana in ni nikakršnega dvoma, da je Slovenija kot 147. država na svetu po desetletju in več mencanja in sprenevedanja priznala Palestino.

Pozitivni učinki odprave dopolnilnega zavarovanja

Ko je koalicija napovedala odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je v komercialnih zavarovalnicah završalo – do konca leta 2023 naj bi zaradi tega »v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov, glede na projekcije pa se bo znesek v prihodnjih letih zgolj povečeval,« so takrat sporočili iz zavarovalnic.

Zaskrbljeni mladi / Strah pred brezposelnostjo, migracijami in umetno inteligenco

Raziskava slovenske mladine, katere izsledke sta junija predstavili mariborska univerza in nemška fundacija Friedrich Ebert Stiftung, je pokazala, da se je med mladimi v Sloveniji zgodil občuten »zasuk v desno«. Natančneje, kar 35 odstotkov mladih se je v raziskavi samoopredelilo za desničarje (17 odstotnih točk več kot leta 2018), 20 odstotkov pa za levičarje (22 odstotnih točk manj kot leta 2018). Obenem je raziskava pokazala, da so mladi zmeraj bolj črnogledi glede prihodnosti.

Delodajalci se bodo težje znebili delavca, ki jim je trn v peti

Nova delavska zakonodaja, sprejeta lani, s 16. novembrom za zaposlene ne prinaša samo pravice do odklopa, ki bo jasneje razmejila delo in prosti čas, pač pa tudi več pravic za delavske predstavnike. Ureditev, ki je veljala doslej, se je v preteklosti izkazala za neučinkovito.

TV komentar / Če ne Gregorič, kdo potem?

Del javnosti je premlad, drugi del pa malce pozablja – kar je v poplavi vseh obveznosti in informacij, ki jih imamo ljudje, popolnoma normalno. A kdo je še Miroslav Gregorič, danes poslanec Svobode, ki opozarja, da gremo na slab način v projekt nove jedrske elektrarne? Za začetek: diplomiral je na energetski smeri Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, magistriral pa na ameriški Oregon State University na temo prenosa toplote in snovi. Nato je kot raziskovalec delal na Institutu Jožef Stefan (IJS) na področju jedrske varnosti ter zatem vodil slovensko upravo za jedrsko varnost – kar dvanajst let. Od 1998 je bil dve leti predsednik sveta guvernerjev Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE). Leta 2002 je v Iraku postal vodja misije Združenih narodov, ki je tam iskala orožje za množično uničenje, do leta 2011 pa je vodil pisarno za jedrsko varovanje na mednarodni agenciji za atomsko energijo. Z drugimi besedami: poleg Danila Türka je Miroslav Gregorič človek, ki je bil v zadnjih 30 letih zaradi svojega znanja najvišje uvrščen v mednarodnih institucijah – in tja ni prišel na predlog Slovenije, ampak so ga te institucije oziroma njihove vodilne ekipe izbrale zaradi strokovnosti. V državnem zboru imamo poslanca, ki bi moral biti moralna in politična avtoriteta, priznana pri vseh političnih listah. Še več: v državnem zboru imamo človeka, ki je na področju jedrske energije in varnosti taka avtoriteta, da bi morali vsi postopki obstati, če bi izrazil že minimalen dvom. Ampak ne – seveda v Sloveniji ne gre tako.

Mini interesi, maksi interesi

Ta petek, na dan izida tokratne številke Mladine, bi morali poslanci na izredni seji državnega zbora odločati, ali naj Asta Vrečko še naprej vodi ministrstvo za kulturo ali ne. Takšen je bil vsaj načrt poslancev opozicijskih strank SDS in NSi, ki so zahtevo za sklic izredne seje napisali tako, da bi šlo pravzaprav za »mini interpelacijo«. Zakaj »mini«? Pri pravi interpelaciji so postopki dolgotrajni. O tem, ali naj ministrica odide ali ostane, bi poslanci glasovali šele čez dober mesec. Vendar poslanci SDS in NSi niso hoteli čakati. Ministrico so želeli v središče pozornosti postaviti takoj, zdaj.

dr. Bogomir Kovač

11. 10. 2024  |  Mladina 41  |  Ekonomija

Komentar / Prelomno srečanje

Šestnajsto letno srečanje držav BRICS+ v ruskem Kazanu bo v marsičem prelomno, zaradi geostrateških razmer in politične nuje. Rusija je letošnja vplivna gostiteljica in koordinatorka vseh dejavnosti, lani je to prenosljivo nalogo imela Južnoafriška republika (JAR). BRICS+ je iz razmeroma ohlapnega gospodarskega združenja držav prerasel v politično ambiciozno silo. Po institucionalni plati ga marsikdo precenjuje, političnoekonomsko pa podcenjuje. Države BRICS na zunaj ponujajo novi internacionalizem, multipolarno politično ureditev sveta, drugačne ekonomske pristope. Osrednja poanta je prerazdelitev globalne geopolitične moči, enakopravnejša delitev ekonomskih interesov med svetovnim severom in jugom, ZDA in Kitajsko. Toda kaj BRICS dejansko ponuja svetu? Sta njegova nova razvojna vizija in drugačen aktivizem zgolj zamenjava ene hegemonije z drugo? Spreminjanje sveta v novo globalno skupnost po mirni poti ostaja ključna dilema. Petstoletna zgodovina tukaj ni spodbudna. Zato je pomembno, kaj, kdo in kako lahko v okviru BRICS+ ponudi sprejemljivejšo možnost od sedanje usode sveta.

Mračni digitalni vek

Čeprav se načelno zdi, da bodo vsebine, objavljene na medmrežju, tam ostale za vselej, kot bi bile vklesane v kamen, je pri množici od njih pravzaprav le vprašanje časa, kdaj bodo enostavno izpuhtele in za vselej izginile s spleta – ter s tem utonile v pozabo, če niso zares skrbno arhivirane. Internet ni statičen in je že zdaj prepreden s slepimi ulicami, ki ne vodijo nikamor, saj lahko strežniki nehajo delovati, nadgradnje programske opreme lahko prekinejo povezave, medijski konglomerati pa pogoltnejo medijske hiše in jih brezbrižno ugasnejo, te pa s seboj v grob potegnejo tudi spletne strani in arhive, ki so jih upravljale.

Nobelova nagrada za umetno inteligenco

Švedska kraljeva akademija znanosti je v torek sporočila imeni letošnjih prejemnikov Nobelove nagrade za fiziko. Z njo bo ovenčala ameriškega znanstvenika Johna J. Hopfielda, profesorja na Univerzi Princeton, in britansko-kanadskega znanstvenika Geoffreyja E. Hintona, zaslužnega profesorja na Univerzi v Torontu. Gre za pionirja strojnega učenja: znanstvenika sta se že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja lotila grajenja umetnih nevronskih mrež, ki pri shranjevanju podatkov in učenju posnemajo delovanje človeških možganov, njuna odkritja pa so bila temelj za razvoj umetne inteligence, kot jo poznamo danes.

Sedemindvajset vran

Nizozemska, piše se leto 1994. Z eno izmed tovornih ladij v rotterdamsko pristanišče prispe vranji par, samec in samica. Gre za domačo vrano (Corvus splendens), neznačilno za te kraje in tovrstno hladno podnebje. Izvor ptic ni popolnoma jasen, strokovnjaki ugibajo, da sta najverjetneje prišli iz Sueškega prekopa v Egiptu. Vranji par se ustali in ugnezdi v Hoek van Hollandu, zaspanem mestecu nasproti rotterdamskega pristanišča, preživi zimo in – tri leta kasneje mu uspe na svet spraviti prvega mladiča. Pravi mali čudež narave, kajne? Naslednje leto par dobi še enega mladiča. In v slabih dveh desetletjih število vran naraste na približno 27. Domačini – tisti, ki jih sploh opazijo, vrane namreč živijo na zelo majhnem prostoru – se jih navadijo in jih celo vzljubijo, ljubitelji ptic pa njihove fotografije začnejo objavljati na spletnih platformah.