Ne rešite afganistanskih žensk?

Olimpijska ekipa beguncev je najhitreje rastoča reprezentanca. Letos je begunska boksarka Cindy Ngamba zanjo osvojila prvo, bronasto medaljo. Z reprezentanco že kar 37 begunskih športnikov pa je povezan tudi škandal, če zapišemo natančneje, zaradi okornih pravil Mednarodnega olimpijskega komiteja je bila ena izmed članic begunske ekipe, Maniža Talaš, ki je pribežala iz Afganistana in sedaj živi in trenira v Španiji, diskvalificirana.

SLS in črni Peter

Daljnega leta 1996 je bila prava zmagovalka volitev Slovenska ljudska stranka, ni sicer premagala Drnovškove LDS, a je zbrala 19,4 odstotka glasov, dobila 19 poslancev, njen tedanji predsednik Marjan Podobnik pa je postal podpredsednik vlade. Veselje je trajalo le en mandat. Leta 2000 se je združila s Peterletovo SKD in zbrala le 9,5 odstotka glasov, štiri leta kasneje 6,27. SLS se je zadnjič uvrstila v parlament na predčasnih volitvah leta 2011, ko jo je vodil Radovan Žerjav. Od leta 2014 je v parlamentu ni več. Edini pravi, zvezdniški trenutek ji je potem zagotovil samo še Franc Bogovič, nekdanji župan občine Krško, kmetijski minister, kratko obdobje tudi predsednik SLS, ki je bil dvakrat izvoljen v evropski parlament. Ko je letošnjega maja poskusil v tretje – SLS je leta kandidirala na samostojni listi –, ni bil uspešen, ne on in ne SLS. Zbral je 7598 preferenčnih glasov, kar je bistveno manj kot nosilec liste Peter Gregorčič. Stranki je sicer za uvrstitev v parlament zmanjkalo malo, približno 3000 glasov.

Ali že lahko postanemo motnja?

Družina pokliče duhovnika Florina Florescuja (Alexandru Dabija), da bi molil za žensko, ki umira. Rak jo je že povsem razdejal in požrl – le še hrope. V strašni agoniji. Duhovnik začne moliti, toda njeni hčerki se zdi, da duhovnik ne moli za materino življenje, temveč za njeno čimprejšnjo smrt. Hej, kaj je to? Kaj se greste? »To je posebna molitev, ki dušo poziva, naj zapusti telo,« pravi duhovnik, ki vidi, da ženska blazno trpi. Molite, da bi živela, ga vzpodbuja njena hči. »Mama hoče živeti, ne pa umreti!« Ne, duhovnik, ki se zaveda, da je smrt še neizbežnejša od davkov, je videl ogromno umiranja in ogromno trpljenja, videl je metastaze, zato ve, kdaj ljudje brezmejno trpijo, kdaj je vse narobe, kdaj jih ni več mogoče rešiti in kdaj umirajo – in kdaj je najbolje, da čim prej umrejo. Hči umirajoče mu reče, da je slišala, da je neki duhovnik z molitvijo delal čudeže – mrtve je vračal v življenje. A tudi Florin z molitvijo naredi čudež – njena mati kmalu po njegovi molitvi res umre. Molitev deluje! Še več: molitev deluje kot evtanazija. Evtanazija je božja volja, če hočete.

Kaj pa služba?

September se bliža in z njim jesensko izpitno obdobje, ko bodo študentje izpolnili obveznosti, ki jih v zimskem in poletnem izpitnem obdobju še niso. Študentje višjih letnikov pa zagotovo razmišljajo tudi o zaposlitvi. Trenutno je brezposelnost v Sloveniji rekordno nizka, a to še ne pomeni, da je za diplomante poklicna pot preprosta. Številni ne delajo na področjih, za katera so izobraženi, razlike so predvsem med posameznimi programi. Ni pa tolikšnih razlik med širšimi akademskimi področji, kot sta naravoslovje in družboslovje.

TV komentar / Spomin na to, kar je (skorajda) bilo ...

Sem pa tja naše radovedne oči zavandrajo tudi na Planet TV, kamor se je z nacionalne televizije na mesto odgovornega urednika informativnega programa zavlekel Janšev medijski rabelj Uroš Urbanija. Ne zato, ker bi ob tem pretirano uživali, to bi bilo res pretiravanje, pač pa, da se spomnimo, pred kom in pred čim nam je nedavno uspelo ubraniti javno radiotelevizijo. Ko smo tako prejšnji petek poprijeli za daljinca in se je na zaslonu pred nami prikazal Luka Svetina ( ja, tisti fant, nadobudni novinar, ki se je nekoč mudil po hodnikih SDS-televizije Nova24TV, nato pa, praktično čez noč, postal voditelj Odmevov), bi verjetno lahko že zaprli program. A smo vendarle vztrajali še malo.

Čas za odklop

Razvoj sodobne digitalne tehnologije je v zadnjih desetletjih poskrbel, da prisotnost v službenih prostorih za opravljanje različnih del ni več nujna. To je postalo še bolj jasno v času epidemije. Vendar je hkrati poskrbel tudi, da morajo biti številni delavci tako rekoč ves čas vpeti v delovni proces, bodisi tako, da odpisujejo na elektronsko pošto ter takšna in drugačna sporočila ali se oglašajo na telefonske klice. S sprejetjem novele zakona o delovnih razmerjih je bila zato lani uzakonjena tako imenovana pravica do odklopa, za katero so se koalicijski partnerji zavzeli že v koalicijski pogodbi in naj bi zares zaživela novembra letos.

Ekološko neuspešna družba

»Slovenija je, upoštevajoč porabo naravnih virov, v EU med bolj potrošnimi državami, dinamika ekološkega odtisa Slovenije pa še v večji meri kot v EU kaže na veliko mero povezanosti gospodarske rasti in pritiskov na okolje,« je ena od zaključnih ugotovitev vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz posebne študije ekološkega odtisa, objavljene na začetku avgusta.

dr. Bogomir Kovač

16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Ekonomija

Komentar / Neučinkoviti birokratski stroj

Obletnica katastrofalnih poplav, najhujših v sodobni zgodovini države, je navrgla mešanico pozitivnih korakov, pa tudi negativnih stranpoti. Dejansko po letu dni, podobno kot po pandemiji covid-19, nimamo kompleksne interdisciplinarne analize, zakaj so te poplave tako močno ogrozile državo. Kdo je za to odgovoren, česa nismo storili pred tem in kaj moramo narediti, da se to ne bi ponovilo. Sodobni koncepti varstva pred poplavami zahtevajo sistemski in sistematičen pristop, kombinacijo kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam. Predvsem pa drugačno organiziranost in način upravljanja skupnega. In tu smo naredili v preteklosti največ napak in sedaj ni videti bolje. Nesporno je bil izhodiščni odziv zaščite in reševanja lani najboljši del ukrepanja. Po letu dni izteka izrednih ukrepov naraščajo frustracije in dvomi o učinkovitosti delovanja države. Državni vrh zveliča svoje ukrepe, na lokalni ravni so ljudje drugačnega mnenja. Politična legitimnost oblasti in učinkovitost protipoplavnih javnih politik sta dve plati iste medalje. Vladna koalicija tu v nasprotju s svojimi pričakovanji izgublja usodno politično bitko.

Vse za (dobro) fotografijo

V Španiji je te dni dvignil precej prahu moški, ki je 6000 let stare jamske poslikave v pokrajini Alto Guadalquivir v Andaluziji polival z vodo, da bi si domnevno zagotovil jasnejšo sliko za objavo na družbenih omrežjih. S tem je na poslikavah na apnenčasti steni, ki so od leta 1998 uvrščene na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, napravil nepopravljivo škodo. To pa še zdaleč ni prvič (najverjetneje niti ne zadnjič), da je zaradi želje po boljšem, zanimivejšem, nenavadnejšem fotografskem posnetku kulturna dediščina pretrpela škodo.

Janko Lorenci

16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Kolumna

Komentar / Putin v Bruslju

Boj se Rusov, je nekoč davno z akrostihom k članku napisal Tit Doberšek, novinar in odgovorni urednik Dela, in si tako pridobil status nežnega disidenta. To je bilo še v času Sovjetske zveze, Jugoslavije, socializma itd. No, SZ je neslavno razpadla, Putinova Rusija je napadla Ukrajino, v evropskih prestolnicah pa spet velja, da je Rusija huda grožnja za varnost Evrope in Unije.

Kampus na kampus

V Ljubljani se gradi in se bo še gradilo kar nekaj akademske infrastrukture, predvsem bo nekaj fakultet, ki jih pesti prostorska stiska, dobilo nove prostore. Univerza poskuša nove fakultete umestiti v kampuse, kampusu za Bežigradom se bodo pridružili še kampusi na Brdu, v središču mesta in pri Medicinski fakulteti. Pri gradnji novih študentskih domov pa takega navdušenja ni opaziti.

N'toko

16. 8. 2024  |  Mladina 33  |  Žive meje

Komentar / Paranoja

V Sloveniji smo se navadili v rednih presledkih poslušati, da naši zapori pokajo po šivih. Še najhuje je menda na Povšetovi, kjer so zmogljivosti 200-odstotno zasedene, utesnjene in pregrete celice pa si deli kar po šest pripornikov. Razmere so kritične, prihaja do izgredov in štrajkov, pazniki dajejo odpoved, oglašajo se mednarodni nadzorniki človekovih pravic. Opazovalec bi seveda pomislil, da se zapori polnijo, ker se Slovenija spoprijema s hudim porastom kriminala, a še zdaleč ni tako. Abotno stanje v kazenskih zavodih izhaja izključno iz enega dejavnika, to je pospešeno zapiranje tujcev. Od leta 2018 je delež tujcev v zaporih zrasel z 18 odstotkov na 47, na Povšetovi je njihov delež že kar 61-odstoten. Naša država je torej nenadoma začela zapirati tuje državljane s takšno ihto, da ji noben javni sistem ne more slediti.

dr. Bogomir Kovač

9. 8. 2024  |  Mladina 32  |  Ekonomija

Komentar / Ameriški dialog

Bidnov odstop v predsedniški bitki za Belo hišo pred tremi tedni ni presenečenje, hitra strnitev demokratskih vrst okoli Kamale Harris tudi ne. Veliko presenetljivejša je bila pri tem zaverovanost ameriških političnih elit v oba sporna kandidata. To razkriva veliko bolj kompleksno politično krizo v ZDA, pa tudi zahodne demokracije nasploh. V ospredju je problem politične legitimnosti in v ZDA še posebej prevlada interesnih centrov kapitala. V EU je kapitalsko utemeljena demokracija omejena, v ZDA o vsem odločajo finančni investitorji. Politično veljaš toliko, kolikor kapitala zbereš, politične izbire določa dolar za volilni glas. Kamala Harris je v enem dnevu zbrala 81 milijonov dolarjev, največ v zgodovini ameriških volitev. In postala je relevanten politični subjekt, ustrezna investicijska tarča političnega kapitala. Predsedniška bitka med Trumpom in Harrisovo bo tokrat potekala po robovih identitetne politike in različnih ekonomskih pristopov. Trump je občutljiv glede ženske in migracij, za demokrate je rešitev uspeh »bidenomike« brez Bidna. In v tej epohalni bitki politične izbire ne bo določala vsebina, temveč populistična retorika. Semenj ničevosti je usoda današnje Amerike.

Kaj so proizvajalci streliva in mešetarji z njim želeli od ministra Hana

Konec julija se je na ministrstvu za gospodarstvo zglasilo več predstavnikov naše vojaške (formalno obrambne) industrije, konkretneje predstavniki šentjernejskih podjetij Arex in D Partner.