Pomagajmo vladi trošiti denar za obrambo

Vojaške vetrnice – 60 milijonov

V Twisterju 2 so tornadi še hujši – podnebne spremembe so jih radikalizirale

Twister je bil Žrelo, le da Helen Hunt in Bill Paxton – kapitana Ahaba – nista preganjala velikanskega, strašanskega, morilskega morskega psa, temveč velikanske, strašanske, morilske tornade, tudi ultimativnega, tistega z oznako F5. V dvestomilijonskem Twisterju 2, ki ga je posnel Lee Isaac Chung, avtor oskarjevskega nominiranca Minarija, so tornadi še hujši, še večji, še silnejši, še srhljivejši, še osupljivejši, še nezadržnejši, še kinetičnejši, še destruktivnejši – podnebne spremembe so jih v vseh teh letih opolnomočile, radikalizirale, ekstremizirale in pomnožile, napredovala pa je tudi tehnologija specialnih efektov. Kapitana Ahaba sta zdaj Kate (Daisy Edgar-Jones), stravmatizirana znanstvenica, ki ji je huronski, besni tornado pred petimi leti požrl prijatelje, lovce na tornade, in Tyler (Glen Powell), »kavbojski znanstvenik«, adrenalinski vplivnež (»If you feel it, chase it!«), ki v Oklahomo, na prizorišče velikega pregona, pripelje konvoj ekshibicionističnih topgunskih lovcev na senzacije, klike in všečke ( ja, res jih čaka rodeo, okej, »tornadeo«!), alias »hribovcev z YouTube kanali«, Kate skuša s posebnim sledilnim sistemom »ubiti tornado«, katastrofa postane torišče romance (in romantične komedije), tornadi neusmiljeno pustošijo zapuščene, pozabljene, razlaščene ruralne kraje (in žrejo spletne klovne), toda v njih ni mogoče videti le metafore morskega psa, temveč tudi metaforo neoliberalnih politik, ki so ameriški heartland deindustrializirale, delovna mesta pa preselile v cenejši – »gospodarstvu prijaznejši« – tretji svet, tako da so ljudi prepustile prekarnosti, socialni smrti, opustošenju ter obsedenosti z orožjem in Bogom. Zakaj bi kdo gradil tovarne na poti tornadov? Toda: neoliberalne politike so pot tornadov!

Zafrknimo Nato

Ministrstvo za obrambo je organizacija, ki ima po mnenju marsikoga sladke skrbi: ukvarja se s tem, kako potrošiti denar, ki ga ima vedno več. Obrambni proračun se iz leta v leto povečuje, včasih celo iz meseca v mesec. Pred kratkim je bilo v proračunskih dokumentih vlade zapisano, da bo obrambno ministrstvo prihodnje leto dobilo 1,106 milijarde evrov – to je že tako ali tako veliko povečanje, saj je lani to ministrstvo porabilo 980 milijonov evrov. A v skladu z najnovejšimi načrti bo imelo še več denarja. Na začetku tega meseca je vlada na proračunski seji sklenila, da bo ministrstvo za obrambo dobilo še dodatnih 67 milijonov in nato leta 2026 še več, kar 1,2 milijarde evrov. Se še spomnite, ko je lani ob poplavah takrat še minister za obrambo Marjan Šarec dejal, da se je vojska odpovedala 250 milijonom evrov (znesek naj bi prispevala v sklad za obnovo po poplavah)? Te obljube so že pozabljene. Vojaško trošenje se je vrnilo v stare tirnice.

Grega Repovž

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Uvodnik

Uvodnik / Nevednost

Večina prebivalcev Slovenije ne ve, da je bila Tea Jarc, da, tista mlada sindikalistka Tea Jarc, ki je bila med glavnimi organizatorji petkovih protestov zoper vlado Janeza Janše, lani maja izvoljena v šestčlansko vodstvo največje zveze evropskih sindikatov s sedežem v Bruslju. Ravno zdaj mineva leto dni, odkar je prevzela funkcijo. Glede na velikost sindikalne zveze, ki šteje kar 43 milijonov članov po celotni Evropski uniji, lahko mirno napišemo, da je Tea Jarc v tem trenutku ena od najpomembnejših (izvoljenih, ne pa napotenih) mednarodnih funkcionark iz Slovenije. A ni namen pisati o njeni funkciji, ki je predvsem izjemno naporna, ampak o nekaterih vsebinskih poudarkih, ki jih je Tea Jarc izrekla v tokratnem intervjuju za Mladino.

TV komentar / Morda ne najboljši intervju, a brez dvoma vreden zbranega gledanja, morda tudi dvakrat

TV Slovenija nadaljuje serijo nenavadnih intervjujev – ali pa recimo raje drugačnih intervjujev – v svoji »prime« intervjujski oddaji. Tako je bil gost tokratnega nedeljskega intervjuja po Goranu Dragiću gledališki in filmski igralec Lotos Vincenc Šparovec, Edvard Žitnik pa ga je v studio pripeljal le zato, da bi povedal svojo mladostniško zgodbo, ki jo je sicer na gledališke deske postavil v obliki monodrame Človek v morju. Seveda, Lotos Vincenc Šparovec je markanten človek, tak je bil že kot najstnik, in večina ljubljanske populacije, s katero je Lotos Vincenc Šparovec odraščal, to zgodbo tudi dobro pozna. A res je, javno o njej ni nikoli govoril, se je pa o njej vseeno veliko govorilo, sploh v tistih letih po dogodku, in postala je ena od urbanih legend male slovenske prestolnice.

Zgodovinska žalost

Pred dnevi je ljubljanski živalski vrt »ZOO Ljubljana« sporočil, da je v sodelovanju s še nekaj drugimi tujimi vrtovi v naravo »vrnil« kak ducat alpskih kozorogov, od katerih jih je bilo pet vzrejenih v ljubljanskem živalskem vrtu. Dogodek so poimenovali »zgodovinska vrnitev živali v naravo«, kar naj bi nakazovalo, da je šlo za zelo pomemben dogodek. Dejansko pa sicer na prvi pogled plemenito dejanje razkriva vso bedo obstoja ljubljanskega in v bistvu živalskih vrtov nasploh.

Zgodovina raperskih »beefov« / Goveja pravda

Beefi, torej zdrahe, spori, spopadi, pravde med raperji, ki se začenjajo, poglabljajo in rešujejo kar v studiih, s pomočjo pesniškega jezika, so stopili v slovenski (medijski) mainstream. Čeprav gre za fenomen, ki je star toliko kot sama hiphop kultura, so spopade med emsiji doslej načelno spremljali predvsem poznavalci in feni, ki so kot občinstvo na tribunah gladiatorskih bojev občudovali, kako njihov najljubši raper v tako imenovanih diss komadih z rimami javno sesuje svojega tekmeca, kako oblati njegovo ime in včasih razkrije kakšno umazano (in tudi inkriminirajočo) skrivnost iz njegovega zasebnega življenja.

Kdo se boji civilnega nadzora nad JEK 2?

Premier Robert Golob in vlada že več kot pol leta ignorirata številne zahteve nevladnih organizacij, da bi se v delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu JEK 2 vključili predstavniki okoljskih in drugih organizacij ter bi se vsaj tako vzpostavil javni civilni nadzor projekta. V skupini, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, so zdaj le predstavniki ministrstev, uprave za jedrsko varnost ter vodilni Gen energije, Elesa in Nuklearne elektrarne Krško.

Vlado Miheljak

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Dva leva

Komentar / Tožilka in tolovaj

Pravijo, da je Bidnov odstop pravilna, a prepozna poteza. No, ne vem. Če je prepozna, ne more biti pravilna. Se je pa sedaj nenačrtovano zgodilo to, kar smo nekako pričakovali po sicer prepričljivi zmagi Bidna proti Trumpu leta 2020. Takrat se je ocenjevalo, da (že takrat rahlo načeti) Biden ne bo več sposoben kandidirati še enkrat. In bodo Kamalo Harris celoten mandat pripravljali na nominacijo za letošnje volitve. To se ni zgodilo. Kljub vse bolj očitnemu pešanju kognitivne in telesne moči Bidna, se ni v demokratski stranki nihče drznil reči, da bo ponovljena kandidatura polom. Kar se je v zadnjih mesecih potrdilo. Takoj po odstopu so vplivni demokrati začeli eden za drugim izjavljati, da je Bidnova zapuščina izjemna ter da je z odstopom naredil državotvorno dejanje. No, to izjemno zapuščino je (tudi pred volivci demokratov) dobro skrival. In predolgo vztrajanje pri kandidaturi je bilo vse prej kot državotvorno dejanje.

Dora Tomori / Glasbenica, ki je med pandemijo zaprti mladi generaciji odprla ušesa in srca

Kar nekaj najostrejših ušes slovenske kritiške scene je njen lanski prvenec Where No Heartbreak Has Gone označilo za najboljšo domačo ploščo leta. Slednja je sicer v angleščini, a ji tega ne gre zameriti, saj jezik spretno uporablja kot podaljšek svojega izražanja – ob tem pa čutnost njenih besedil priplava še višje na površje. In potem je tu še njen izraziti vokal, ki ga je Mladinin glasbeni kritik Jaša Bužinel v recenziji poimenoval »ultimativna gravitacijska sila njene glasbe«, še več, »eden vznemirljivejših glasov mlajše generacije«, ki »ga zaznamuje za ta leta nepričakovana globina«.

Novinarji proti skrajni desnici

V Nemčiji se z več strani stopnjuje pritisk na stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) in druge organizacije s skrajno desnega pola, kot je revija Compact, za katero se je oblast odločila, da jo prepove. Kljub temu pa javnomnenjske ankete AfD napovedujejo odlične izide na deželnih volitvah.

Janko Lorenci

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Kolumna

Komentar / Hazarderji

Vročina pritiska, iz enega vročinskega vala v drugega padamo, Sonce nas cvre vedno bolj. Ne zato, ker seva močneje, ampak zato, ker spuščamo v ozračje pline, ki toploti branijo izpuhteti nazaj v vesolje. Skratka, Sonce ni krivo, a življenje na Zemlji postaja zagatno.

»Nenehno iščemo neke vrste odrešitev«

Sonja Prosenc (rojena leta 1977 v Slovenj Gradcu) je filmska ustvarjalka, ki se iz filma v film vse bolj uveljavlja tudi v mednarodnem prostoru, o čemer med drugim pričajo nedavni uspehi njenega najnovejšega celovečerca Odrešitev za začetnike, nabrite satirične drame o disfunkcionalni družini sodobnih aristokratov, ki se ji je pod težo bajnega premoženja pokvaril moralni kompas. Slovensko-italijansko-hrvaško-norveško-srbska koprodukcija, ki se predstavlja kot »tragikomična reimaginacija Pasolinijeve Teoreme«, je premiero nedavno doživela na slovitem newyorškem festivalu Tribeca, ki ga je pred dobrimi 20 leti ustanovil igralec Robert De Niro, med deseterico v njegovem glavnem mednarodnem tekmovalnem programu pa je bila izbrana izmed kar 13 tisoč prijavljenih celovečercev z vseh koncev sveta.

Heni Erceg

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Hrvaška

Komentar / Geni kremeniti

Zaprl je botego »Hrvaška« in odrinil na letni dopust. Pred tem je premier ministrstva natrpal s tipi iz profašističnega Domovinskega gibanja, da imajo zdaj moč in denar na dosegu roke. Dosegli pa so tudi prepoved uvedbe študija spolov na filozofski fakulteti, češ da si ne želijo imeti »sina, ki bi se zjutraj zbudil kot moški, zvečer pa bi postal ženska«. Bedni premier je moral pred dopustom opraviti še strankarske volitve, in to v hudem strahu, da se mu bo položaj šefa HDZ izmaknil, ker ga bo premagal močni protikandidat Andrej Plenković. Tako se je premier Plenković pomeril s Plenkovićem, kot edini kandidat premagal samega sebe in spet postal predsednik HDZ. Po njegovih besedah je bil to demokratični proces, nikakor ne totalitaristična farsa, kakor trdijo zlobneži, čeprav so celo v Zvezi komunistov hlinili demokracijo in na partijske volitve pošiljali vsaj po dva kandidata, drugega tako za finto.

Energetika skozi očala jedrskega inženirja

Začenja se kampanja pred referendumom o jedrski energiji. Zato menim, da ni narobe, če bralci Mladine ne bodo seznanjeni samo s protijedrskimi prispevki, ampak bodo slišali tudi nekaj projedrske propagande. Da bodo vsaj prepoznali, kdo sodi v jedrski lobi ter kako in s kakšnimi utemeljitvami ta deluje.