Zloraba domoljubja

Kot kaže danes, pomeni cepivo, ki nastaja v nemško-ameriškem partnerstvu družb Pfizer in Biontech, luč na koncu predora, v katerega je svet potisnila epidemija. Poleg dvomov in navdušenja po razkritju, da je cepivo obetavno, so skoraj vsi svetovni mediji, tudi slovenski, poudarili, da sta bila pri razvoju glavna znanstvenika Özlem Türeci in Uğur Şahin, nemška zakonca turškega rodu. Şahin se je rodil v turškem mestu Iskenderun, pri štirih letih pa se je skupaj z družino preselil v bližino Kölna, kjer je delal njegov oče. Ženini starši prihajajo iz Istanbula, Özlem Türeci pa je moža spoznala med študijem. Tudi njen oče je bil zdravnik. Kot je dejala v enem izmed intervjujev, je imel ordinacijo kar doma. »Ko smo bili otroci, smo se igrali med pacienti, v našem domu ni bilo stroge ločitve med delom in zasebnim življenjem.« Zakonca sta v otroštvu hodila v javno šolo in postala del skupnosti, Özlem Türeci pa sama sebi v šali pravi »pruska Turkinja«.

Nesmiselna in najbolj smiselna življenja

Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Bojana Beović, je ženska izjemne energije. Poleg koordiniranja boja proti epidemiji, zdravniškega dela na Infekcijski kliniki in predavanj na Medicinski fakulteti, je našla čas še za kandidaturo za položaj predsednice Zdravniške zbornice Slovenije. Kot vse kaže, bo pri tem uspešna, saj je v prvem krogu zbrala daleč največ glasov, dvakrat več od najbližje tekmice, splošne zdravnice Tanje Petkovič, s katero se bo v drugem krogu pomerila za končno zmago. Beovićeva in njeni podporniki so očitno tako prepričani o uspehu, da so jo še pred formalnim začetkom drugega kroga na njeni strani v Wikipediji že opisali z »aktualna predsednica Zdravniške zbornice Slovenije«.

Jože Vogrinc

20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Javna pamet

Mahničev tvit

Že dolgo ni več dovolj, da se le zgražamo nad sporočili za javnost, kakršno je bil Mahničev tvit s fotografijami štirih svetlopoltih privlačnih mladenk in s pripisom, da je to vsa raznolikost, ki jo v EU potrebujemo. Zgražamo se, uvrščamo ga pod rubriko sovražni govor in pozivamo sodstvo in policijo, naj se v imenu demokratičnih standardov, ki so padli na nulo, končno odzoveta in posredujeta s kaznovanjem in z represijo. Iz tega, da bi bilo to zakonito in prav in v skladu z demokratičnimi standardi, žal še ne sledi, da smo kakorkoli prispevali k preprečevanju rasizma med prebivalci in prebivalkami Slovenije. Ali smo res tako nemočni in brez politične domišljije, da morajo najbolj vneti zagovorniki in zagovornice individualne svobode in pravice do drugačnosti zahtevati represijo?

Neprijetna resnica

Vse od začetka epidemije koronavirusa vlada, ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) javnosti niso predstavljali natančnih podatkov o številu oskrbovancev domov za starejše, ki so umrli z okužbo s covid-19, analitični podatki o dogajanju v domovih so ostali javnosti ves čas nedostopni, čeprav so novinarji že v času prvega vala poskušali priti do njih. Prav tako predstavniki vlade niso predstavili statistik o obsegu preventivnih testiranj, s katerimi naj bi preprečevali širjenje okužb po domovih, javnost pa tudi ni imela dostopa do podatkov, koliko oskrbovancev socialnovarstvenih zavodov so sprejeli na zdravljenje v bolnišnice. Šele na podlagi teh številk bi javnost lahko ocenila, kako neučinkovita je aktualna vlada v boju zoper virus.

Neuslišana želja

Janez Janša zadnje tedne vodi nespametno zunanjo politiko do Združenih držav Amerike (ZDA). V predsedniški bitki je podpiral Donalda Trumpa, nato pa mu je na Twitterju preuranjeno čestital za zmago in s to potezo povzročil začudenje mednarodne skupnosti. Kot kažejo volilni izidi, bo prihodnji ameriški predsednik Trumpov demokratski nasprotnik Joe Biden.

Domobranski general (še) ni nedolžen

Marca 2004 je vlado prvič prevzel Janez Janša. Oktobra naslednje leto je koalicija v državnem zboru izglasovala spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero je omogočila ponovno odprtje več kot pol stoletja starih, povojnih sodnih primerov zoper sodelavce okupatorja. Rok za vlaganje tovrstnih pritožb je potem še v istem mandatu podaljšala. Tako je bilo vrhovno sodišče prisiljeno ponovno odločati tudi o obsodbi zoper domobranskega generala Leona Rupnika, ki jo je januarja letos, več kot 70 let kasneje, razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. Zdelo se je, da bo poveljnik domobranske vojske obveljal za nedolžnega, saj ponovljeno sojenje zoper že pokojnega obtoženca po veljavnem pravu ni mogoče. A ustavno sodišče je zdaj začasno zadržalo učinkovanje te sodbe vrhovnega sodišča.

S sprejem proti vladi

Na začetku je bila piščalka. Danes jo najpogosteje vidimo nasprejano na steno v modri ali rožnati barvi, izvirnik pa je bil izdelan iz bele živalske kosti. Značilni luknji sta se več kot 60 tisoč let obdržali v tako popolni obliki, da so jo arheologi v jami Divje babe ob odkritju opazovali z občudovanjem. Dokazano najstarejša piščal v Evropi je imela v osnovi eno nalogo: piskati, žvižgati. Zato je prav ta piščalka pred več kot pol leta, ko je hkrati s pandemijo po nas udarila tretja vlada Janeza Janše in se čez noč lotila spornih milijonskih poslov, kadrovskega cunamija in razgrajevanja demokracije na vseh ravneh, postala eden od prvih znakov protestniškega gibanja, ki se je z balkonov preselilo na kolesa in nato na noge, zdaj pa se je zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer znova vrnilo predvsem h gverilskim uličnim intervencijam. Starodavna piščalka je torej postala simbol slovenskih žvižgačev, vizualna ulična podpora razkritjem žvižgača Ivana Galeta in simbol Piščalke, strani na Facebooku, ki javnost obvešča o kraju protestov in vzrokih zanje. Postala pa je tudi grafitarska šablona in tako zdaj odtisi piščalk različnih barv z zidov v Ljubljani in drugih mestih po Sloveniji ljudi vabijo k nadaljnji aktivaciji med protesti in seveda k – žvižganju.

»Najprej jamr, potem upor«

»Zlomi« so hitro rastoč pojav, ki ga slovensko govoreči uporabniki lahko spremljajo na spletnem družabnem omrežju Instagram. Poplava profilov, v imenu katerih je beseda ’zlom’, se je pred poldrugim letom začela s Srcozlomom, »podporno skupino za zlomljena srca«, ki nam z vsakodnevnim objavljanjem tragikomičnih odlomkov iz pogovorov med nesrečno zaljubljenimi in posnetkov zaslona s pogovori med prijatelji, ki si jamrajo, se samopomilujejo in med seboj tolažijo, ponuja slikovit vpogled v ljubezenske težave milenijcev. Format spletne platforme, sestavljene iz odlomkov iz zasebnega dopisovanja, ki jo sooblikujejo anonimni uporabniki, se je izkazal za izjemno posrečenega, zato so na Instagramu začeli vznikati še številni drugi profili, ki so posnemali ta koncept. Med njimi sta najbolj znana Delozlom in Domozlom: prvi se osredotoča na razkrivanje krivičnih razmer na trgu dela, drugi poudarja stanovanjsko problematiko oziroma nepravilnosti na podnajemniškem trgu. »Sveti trojici zlomov« je nato sledila mala vojska bolj ali manj opaznih posnemovalcev, ki se osredotočajo na različna nišna področja, od družbenokritičnih do izključno humornih. Rdeča nit sporočil številnih »zlomov« je, da so skoraj vse tegobe mladih posledica sedanjih razmer in sistemske nepravičnosti, nekateri »zlomi« pa se skušajo tej nepravičnosti postaviti po robu tudi onkraj Instagrama.

Študentsko delo

Od študenta se je nekoč pričakovalo, da študira, danes se pogosto izkaže, da se mora znati tudi preživljati. Da so državne štipendije prenizke in da v študentskih domovih primanjkuje postelj, cene najemniških stanovanj pa so že presegle vse razumne meje, se opozarja iz leta v leto. Zdaj je veliko študentov z zapiranjem domov ostalo še brez nastanitve, med epidemijo pa se jim je podrla še zadnja hišica iz kart – ostali so brez študentskega dela. Kaj sploh preostane najbolj socialno ogroženim študentom?

Puč

Leta 2012, tik pred predsedniškimi volitvami, so ameriški desničarski mediji in desničarska blogosfera, kot je tedaj pisal Joshua Holland (AlterNet), forsirali »alternativno resničnost« – trdili so, da uradne ankete sistematično lažejo, da v »pravih« anketah v resnici premočno vodi republikanski kandidat Mitt Romney, ne pa Barack Obama, da neodvisni volivci množično podpirajo Romneyja in da Obamo, za katerega navijajo osrednji mediji, čaka hud, boleč poraz.

dr. Bogomir Kovač

20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Ekonomija

Šesti protikrizni paket

Šesti vladni protikrizni paket sovpada z drugim velikim poslovnim zaprtjem države, splošno karanteno za večino prebivalstva. Hipertrofija vladnih zakonov za omilitev pandemije je obratno sorazmerna z rezultati njenega obvladovanja. To je nedvomno velik politični in strokovni poraz Janševe administracije. Vnovični »lockdown« države prihaja prepozno, posledice so kaotične, dramatične in dokazljive. Slovenija je tokrat zdravstveno na kolenih, ekonomska škoda bo visoka, država je politično razklana in ohromljena. Janševa vladavina se sesuva vase. Vse bolj jo vežeta samo še ekscesno vedenje prvega ministra in politični imaginarij zlovešče pandemije. Most med človečnostjo in ekonomijo je vlada podrla v nekaj mesecih, danes ji zaupa slaba tretjina ljudi. Bitka je za zdaj izgubljena na vseh treh frontah, zdravstveni, ekonomski in politični. Vrstni red dokončnega zloma vladajoče koalicije je samo še vprašanje časa in števila umrlih.

Diskriminacija

Predstavljajte si, da izgubite svojca. Ta se usodno ponesreči v tujini. S težavo vam uspe urediti vse potrebno, da se lahko udeležite pogreba. Pri srcu vam je težko, ampak zdi se vam, da ste se vsaj dostojno poslovili od njega. Po pogrebu čakate na prevoz do mestnega središča, od koder boste nadaljevali pot domov. Vozilo pride, vendar voznik odkloni prevoz na podlagi vašega videza. Morda ste pozabili, ampak od večine okolice se po nečem razlikujete – niste bele polti.

N'toko

20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Žive meje

Hladna vojna

Vse kaže, da smo na pragu nove hladne vojne. Po razpadu Sovjetske zveze in treh desetletjih ameriške nadvlade se je na obzorju znova pojavila resna tekmica za gospodarsko premoč. Upravljalci ameriškega imperija so se letos očitno zgroženo zazrli v Kitajsko in ugotovili, da jih ta prehiteva na vseh področjih. Zunanjepolitični aparat ZDA je šel v akcijo in ves svet poskuša potegniti v vojno proti »kitajskemu totalitarizmu«. V nekaj mesecih smo bili priča tarifni vojni, borbi proti Huaweiu in 5G-histeriji, nazadnje celo grožnjam s prepovedjo TikToka. V medijih smo začeli videvati prispevek za prispevkom o kitajski tiraniji nad disidenti v Hongkongu, nad Ujguri, nad Tibetanci ... Zunanji minister Pompeo je na turneji po Evropi začel graditi koalicijo proti »največji nevarnosti za svetovno demokracijo«, ki se ji je Slovenija s podpisom izjave »o varnosti telekomunikacijskih omrežij 5G« voljno priključila. Vse kaže, da bo ta boj med šepajočim ameriškim imperijem in novonastajajočo azijsko velesilo močno zaznamoval našo prihodnost.

Etično sporni kandidat

Pavel Car je diplomant računalništva in menedžmenta, doktoriral pa je iz zelo ozkega zgodovinskega področja vojaških odlikovanj. Je tudi favorit ministra za kulturo Vaska Simonitija za direktorja Narodnega muzeja Slovenije, ene naših največjih, najpomembnejših in tudi najbogatejših nacionalnih kulturnih institucij. Razpisni postopek sicer še ni končan, vendar je Simoniti svetu in strokovnemu svetu muzeja že pred časom, kar sredi postopka in še preden sta se ta najvišja organa muzeja sploh lahko izrekla, kateri od prijavljenih kandidatov je najboljši, in ga ministru priporočila v imenovanje, sporočil ime svojega favorita.

»Imamo težavo s povezavo«

Čeprav je od oddaje Tarča na temo šolanja v času epidemije minilo že več kot teden dni, si zasluži našo pozornost. Tokrat so se ustvarjalci odločili za preverjen recept ponedeljkove oddaje Tednik na TV Slovenija in nam plastično prikazali, kako so dejansko videti domovi slovenskih družin, kjer poteka šolanje na daljavo. Kdor tega ne doživi in živi, se mu namreč hitro lahko zazdi, da sredi epidemije to pač ni tak problem. A že v peti minuti oddaje, ko smo vstopili v dom učiteljice otrok s posebnimi potrebami Katje Kokot, ki nam je nazorno pokazala, kako je videti poučevanje, ko sediš z dvema hčerkama v naročju in se medtem pogovarjaš s svojimi učenci, je bilo vsakomur na drugi strani domačega televizijskega ekrana lahko jasno, zakaj so se v vseh državah, kjer so se na šolanje v času epidemije pripravljali vse poletje, tega lotili tako resno in temeljito in zakaj so vedeli, da je šola v živo zadnja, ki se sme ustaviti.

Prijatelj prepih

Neprezračeni zaprti prostori, v katerih v zimskih mesecih preživimo še več časa kot sicer, so eden ključnih dejavnikov pri širjenju okužb. Zato strokovnjaki, ki si prizadevajo zamejiti epidemijo, vse večjo pozornost namenjajo skrbi za dotok svežega zraka v prostore.