»Čas je za hude alarme. Smo blizu neobvladljivosti.«

Dr. Ihan je vodja laboratorija za celično imunologijo in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in torej velik strokovnjak za virusna obolenja. Prejšnji teden objavljena javnomnenjska raziskava družbe Valicon ga je uvrstila v vrh najbolj zaupanja vrednih avtoritet pri komuniciranju v zvezi z epidemijo. Zaradi svojega »postranskega« literarnega talenta, ki se kaže v zavidanja vrednem opusu proze in poezije, pa je tudi izjemno hvaležen sogovornik in dober razlagalec epidemičnega zapletanja in ukrepanja. Rast krivulje okuženih v zadnjih štirinajstih dneh ga je osupnila.

Pahor pa molči

Res je po vseh teh dolgih letih političnega delovanja našega predsednika Boruta Pahorja težko zapisati, da ga vodijo slabi nameni. Gotovo ga ne. A vendar je v politiki že tako dolgo, da bi lahko vedel, kakšne bodo posledice njegovih dobronamernih dejanj. Ali bolje, dobro bi moral vedeti, da njegova nevtralna drža in dobrikanje vsakomur, ki se mu zdi pomemben, vpliven, daje prednost tistemu, ki je napadalen ali nasilen. Nekatere stvari so nesprejemljive, četudi jih zagovarjajo politični prijatelji. A Pahor raje molči.

Zakaj Damijan?

»Jože P. Damijan je v zadnjem času programsko sodeloval praktično z vsemi strankami opozicije. Ko se je izpostavil, da želi biti skupni kandidat, smo to pozdravili, saj v LMŠ ne želimo biti nikakršna ovira na poti k novi vladi. Je pa njegova odločitev šele prvi korak na tej poti. Zdaj potrebuje še 46 glasov. Naše glasove in aktivno podporo ima.«

Javni red in mir je motila policija

Tudi če bi se pretekli petek na tradicionalnem protivladnem protestu zbralo 11 ljudi in bi vsak s svojo masko stal na svojem koncu ljubljanskega Trga republike, bi policija vse protestnike popisala, oglobila, nekatere od njih pa tudi zbila na tla in odpeljala na policijsko postajo. Temu občutku se tisti, ki je spremljal petkove dogodke, ni mogel izogniti.

Kdor ni z nami, je proti nam

Naj mi bralec na začetku oprosti tale spominski uvod. Ko se je konec prejšnjega tedna pojavila novica, da vlada kljub pozitivnemu mnenju upravnega odbora Pedagoškega inštituta sedanjega direktorja dr. Igorja Ž. Žagarja ni potrdila za še en direktorski mandat, se mi je vse skupaj zazdelo strašno znano, kot da bi nekoč o tem že pisali.

Cepljenje proti gripi bo letos dostopnejše kot kadarkoli doslej

Nacionalni inštitut za javno zdravje je ta teden po državi razvažal odmerke cepiva za cepljenje proti sezonski gripi. To se bo začelo prihodnji teden. Za zdaj so naročili 270 tisoč odmerkov cepiva, to je sto tisoč več kot lani, ker pričakujejo povečano zanimanje. Lahko pa se zgodi, da bodo morali naročiti še dodatne odmerke, saj se je država očitno resno lotila povečevanja dostopnosti cepljenja.

Prodane duše

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je bil nekoč strah in trepet organiziranih kriminalcev. Marsikateremu je stopil na prste. Recimo Igorju Bavčarju, na katerega računu v NLB so kriminalisti našli 2,4 milijona evrov pologa, ali Robertu Časarju, nekdanjemu predsedniku uprave Luke Koper in pomembnemu članu stranke SDS.

Vlado Miheljak

16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Dva leva

Ujetniki princa teme in termometra

»Ustavni lok po definiciji zahteva predstavništvo najmanj 2/3 volilnega telesa. Poimenovanje skupinice levih in skrajno levih strank in strančic za ustavni lok je norčevanje tako iz slovenskega jezika kot iz ustavne ureditve RS.«
— JJ, diplomant splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je razgrnil nepoznavanje elementarnega politološkega izrazja

Sovražim moške

Ko je 25-letna francoska aktivistka in blogerka Pauline Harmange napisala manj kot 100-stransko knjižico s pomenljivim naslovom Sovražim moške in jo izdala pri butični francoski založbi Monstrograph, si ni predstavljala, da se bo kmalu znašla na naslovnicah številnih pomembnejših medijev v Franciji, pa tudi zunaj nje. A naslov knjige je pritegnil pozornost Ralpha Zurmélyja, svetovalca na francoskem ministrstvu za enakost spolov, raznolikost in enake možnosti, ki je založbi zagrozil s sodno obravnavo, če knjige ne vzamejo iz prodaje. »Ta knjiga je na vsak način oda mizandriji, sovraštvu do moških. Želel bi vas spomniti, da je pozivanje k sovraštvu zaradi spola kriminalno dejanje. Zahtevam, da to knjigo takoj umaknete iz prodaje,« je zapisal Zurmély.

Neonacistični lovorjev venec

Ikonična črna polo majica blagovne znamke Fred Perry, katere ovratnik in rokavne obrobe krasita dve rumeni črti, prsni del pa prepoznavni lovorjev venec – Perryjev logotip, je postala neuradna uniforma skrajno desničarske, neonacistične skupine Proud Boys, ki svoje rasistične, mizogine, islamofobne, transfobične in protibegunske nazore širi po ulicah Združenih držav Amerike in Kanade. Podjetje Fred Perry – poimenovano po britanskem teniškem zvezdniku, dejavnem v štiridesetih letih prejšnjega stoletja – je storilo nekaj, česar ameriški predsednik Donald Trump ni: v uradni izjavi se je javno distanciralo od neonacistične skupine.

Janko Lorenci

16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Kolumna

Premik

Pobuda za Koalicijo ustavnega loka je prišla v pravem času: Janša se je že dovolj razkrinkal; oblastno razgrajevanje ustanov in ustave napreduje hitro in neusmiljeno; prepričljiva večina volivcev janšizmu še vedno nasprotuje, hkrati pa je, skupaj z mediji, vedno bolj kritična tudi do opozicije.

Je realnost ena? Ali sta dve?

V sredo je pri predsedniku republike Borutu Pahorju spregovoril dr. Anže Erbežnik, kandidat za ustavnega sodnika, ki ga je predsednik pred časom izbral in predlagal njegovo izvolitev državnemu zboru. Na predstavitvi je sam spregovoril tudi o nekaterih pravnih sporih, ki jih je v preteklosti sprožil in ki jih je težko videti drugače kot osebnostno značilnost prepirljivosti, ki se zdi problematična, ko gre za kandidata za ustavnega sodnika.

Avstrijski nacistični spomeniki

V noči po sobotni spravni slovesnosti v Celovcu na avstrijskem Koroškem so neznanci oskrunili spomenik »koroški enotnosti«, ki stoji na dvorišču deželne vlade avstrijske Koroške v Celovcu. Vandalizem se je zgodil po sobotni spravni slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita, na kateri je bil navzoč tudi predsednik Slovenije Borut Pahor. Spomenik v središču Celovca so neznanci pomazali s črno in turkizno barvo, zraven pa v slovenščini napisali »Smrt fasizmu«. Dejanje je povzročilo ogorčenje med avstrijskimi politiki in med predstavniki slovenske manjšine v Avstriji.

Kapitulacija šolstva

Ob izjemnem povečevanju števila okužb je bilo jasno, da se vse bolj bliža trenutek, ko bodo strožji ukrepi za obvladovanje epidemije dosegli tudi šole. V sredo se je to tudi zgodilo. Vlada se je odločila, da se bodo od ponedeljka dalje dijaki in osnovnošolci od šestega razreda dalje šolali od doma. Tak režim naj bi veljal do jesenskih počitnic, nato pa naj bi se glede na razvoj dogodkov odločili, kako naprej.

»Vaš najljubši predsednik«

FBI je nedavno prijel pripadnike paravojaške milice Wolverine Watchmen, ki so hoteli tik pred volitvami ugrabiti Gretchen Whitmer, demokratsko guvernerko zvezne države Michigan. Imeli so dva scenarija. Po enem naj bi vdrli v njeno počitniško vilo, razstrelili bližnji most, jo zgrabili in odpeljali. Po drugem naj bi vdrli kar v Capitol, eliminirali varnostnike, z molotovkami uničili policijska vozila, jo zgrabili in odpeljali. Odpeljati pa so jo nameravali na »varno lokacijo«, kjer bi ji »sodili«.

»Verjetno se bliža konec naše zgodbe«

Ob ponovnem zapiranju države se med ljudmi razrašča tesnoba. Ponovno se bomo morali za več tednov, nemara mesecev, odpovedati ustaljenemu načinu življenja, omejiti stike na minimum, se zapreti med štiri stene in upati, da bo to dovolj, da ohranimo zdravje. Velik del ljudi ima ob tem še dodatne skrbi – gostinci, neodvisni kulturniki, delavci v koncertni industriji, lastniki kinematografov in fitnesov, zaposleni v turističnih agencijah, prevozniki, frizerji in drugi mali obrtniki, ki jim je prvi val epidemije covid-19 povzročil nepopravljivo škodo, obupano pričakujejo novi lockdown. Glede na njihove izpovedi je jasno: ko se bo mora končala, svet ne bo več isti; po valu zaprtij lokalov, delavnic in trgovin bodo središča naših mest neprimerno bolj prazna, kot smo bili vajeni doslej.

Brez Hojsa filmov ne bo

V nedeljo se je končal Festival slovenskega filma, na katerem žirija kar šestih vesen, kot se imenujejo festivalske nagrade, ni podelila. S tem je opozorila na pomanjkanje sredstev, kar je odsevalo tudi v slabšem in maloštevilnem naboru filmov. Festival so filmski ustvarjalci, združeni pod imenom Filmska iniciativa, zato zaznamovali s protestom. Pred ljubljanskim Kinom Komuna se je dan po odprtju festivala zbralo dobrih sto ustvarjalcev, ki so nosili črne maske in zavrteli kratki film na temo te problematike. Zahtevali so »sprostitev denarnega toka«, »debirokratizacijo slovenskega filmskega ustvarjanja in financiranja« in »povišanje sredstev na obljubljenih 11 milijonov evrov za ponovno revitalizacijo slovenskega filma, ki se ravno tako spopada s koronakrizo«. Med glavne krivce za zastajanje financiranja pa so uvrstili notranjega ministra Aleša Hojsa. Minister namreč »predseduje Odboru za državno ureditev in javne zadeve, ki gradivo uvršča na seje vlade. Gradiva, v katerem so zahtevki za filme, na sejo ni uvrstil že od maja«, pravi Urša Menart, predsednica Društva slovenskih režiserjev.

Politika palice in korenčka

Nekaj, kar bi bilo lahko novica desetletja za področje kulture, je v petek odjeknilo tako skrajno čudno, kot je skrajno čudno vse, povezano z ministrom Vaskom Simonitijem in kulturno politiko, ki jo vodi njegova stranka SDS. Ne na posebni novinarski konferenci, ne v sporočilu za javnost, niti ne v kakšnem ministrovem govoru ob svečanem odprtju – ne, novico smo izvedeli v nastopu ministrove namestnice, državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc, na seji parlamentarnega odbora za kulturo.

Petdeset let upiranja

Na pročelju Cekinovega gradu v Ljubljani, kjer danes domuje Muzej novejše zgodovine, visi plakat z vabilom na razstavo Fotoaparat in vojna. Razstava fotografij iz druge svetovne vojne je v muzeju že od marca, a je bila tudi zaradi epidemije podaljšana še za nekaj mesecev. Zato pa neka druga razstava zaradi epidemije v prostorih muzeja (še) ni dobila svojega mesta.