Prava stran zgodovine

Amsterdam, Pariz, Bruselj, Lizbona, Barcelona, Stockholm, London, Zürich, Dublin, Atene, Berlin, Dunaj, Ljubljana. To je le nekaj izmed mest po Evropi, v katerih so študentje v zadnjem mesecu z zasedbami fakultet zahtevali, da se njihove univerze opredelijo do genocida v Gazi ter prekinejo vezi z izraelskimi akademskimi institucijami, ki podpirajo genocid.

Zloraba novinarstva

Težko je biti podpornik Nove Slovenije, težko, pa tudi ne lahko. Stranka krščanskih korenin, znana tudi kot zagovornica neoliberalizma, ideje, da bo vitka država v partnerstvu s prostim trgom v družbo prinesla mir in pravičnost, ne zna in ne zmore biti tisto, za kar se razglaša, torej stranka, ki vodi politiko, kakršno sta nekoč zagovarjala krščanska demokrata Konrad Adenauer in Helmut Kohl.

Potrjeni strahovi

V torek zjutraj je državna družba Gen energija izbrane novinarje in novinarke – uredništvo Mladine vabila ni prejelo – gostila na brifingu o »ekonomiki projekta gradnje druge jedrske elektrarne. Prvič je bilo tako potrjeno, da bo cena za močnejši reaktor že brez upoštevanja stroškov financiranja presegla 15 milijard evrov ali četrtino bruto domačega proizvoda.

Predvolilna ksenofobija in prazni azilni domovi

Slovenska politična desnica, predvsem opozicijski SDS in NSi, je kot sorodne politične skupine po Evropi povsem pričakovano in z njihovega vidika tudi oportuno pred volitvami okrepila protitujsko retoriko. Slovenija ni več varna, preplavile so jo rekordne množice migrantov, ki poleg tega v prestolnici lahko počnejo, kar želijo, zaradi česar se je povečalo spolno nasilje, ob katerem policija po navodilih vlade gleda stran? Posledice so vidne v novonastajajočih mestnih stražah za obrambo pred tujci in v napovedi sosednje Italije, da bo prekinila schengenski sporazum s Slovenijo?

Preferenčni glas / Si želite tudi na državnozborskih volitvah obkrožiti najljubšega kandidata?

Devetega junija bodo evropske volitve. Volivci bodo poleg tega imeli priložnost povedati svoje mnenje o še štirih (domačih) družbenih vprašanjih širšega pomena. O tem, ali naj se uzakoni možnost evtanazije, odločali bodo tudi o dveh vprašanjih o gojenju konoplje ter o državnozborskih volitvah oziroma o tako imenovanem preferenčnem glasu.

Združena levica?

Luka Mesec, minister za delo, nekdanji koordinator Levice in sedanji (podporni) kandidat za evropskega poslanca, je na zadnjih predvolilnih soočenjih, ki se jih je udeležil, konkretneje v Delovem podkastu Moč politike in v oddaji Tarča na TV Slovenija, namignil, da bi se na levem polu po volitvah morebiti lahko obetalo povezovanje. V Levici naj bi se bili o oblikovanju skupne liste s Pirati in zeleno stranko Vesna pogovarjali že pred evropskimi volitvami, a so se nazadnje vse stranke odločile, da bodo na volitvah nastopile samostojno. »Mislim, da je zelo slovenski pojav, da se mora najprej vsak sam stehtati, a prepričan sem, da čas povezovanja prihaja po evropskih volitvah. Zato je moj cilj in cilj Levice v Sloveniji ustvariti zeleno-levo koalicijo po evropskih volitvah,« je v Delovem podkastu povedal Mesec.

Fosilna državna uprava / Le dva odstotka voznega parka sestavljajo električna vozila

Konec lanskega leta so baterijska električna vozila (BEV) in priključni hibridi (PHEV) sestavljali le dobra dva odstotka voznega parka ministrstev, vladnih služb in organov v sestavi (agencij, direkcij, uprav, inšpektoratov …), razkriva poročilo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Referendum je šele začetek

Zgodilo se je pričakovano, opoziciji manever blokade junijskih referendumov ni uspel. Oba referenduma, ki naj bi bila sporna, torej tistega o konoplji in onega o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je ustavno sodišče dopustilo. Pri obeh je zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja odloka o razpisu, o nobenem pa še ni odločalo vsebinsko.

Novi direktor Kina Šiška

Kar trije javni razpisi so bili potrebni, da je javni zavod Center urbane kulture Kino Šiška, eno ključnih ljubljanskih kulturnih prizorišč, dobil novega direktorja. Prvi razpis je bil neuspešen, ker sta oba kandidata, sedanji v. d. direktorja Mitja Bravhar in Žiga Klančar, od kandidature odstopila, potem ko ju je ljubljanski župan Zoran Janković povabil na pogovor in jima povedal, da podpira tretjega kandidata, ki pa se je na razpis prijavil zgolj posredno, kot potencialni sodelavec enega izmed kandidatov. Sledil je drugi razpis, na katerega se je prijavil le favorit, Tibor Mihelič Syed, ki se mu izteka drugi mandat na položaju direktorja Slovenskega mladinskega gledališča. Pravzaprav ne preseneča, da je župana navdušil, saj se Mladinsko pod njegovim vodstvom odlično loteva premisleka o ključnih izzivih sodobnega sveta in njegove predstave redno segajo po najvišjih nagradah. Svet Kina Šiška mu je kljub temu namenil negativno mnenje, a izključno v znak protesta proti županovemu vmešavanju v razpisni postopek. Župan je namreč nekajkrat javno rekel, da nihče ne more postati »direktor javnega zavoda brez mojega soglasja«, čeprav je za imenovanje direktorjev pristojen mestni svet. Mihelič Syed je od kandidature nato odstopil.

Aplikacija, ki lahko volivcem olajša izbiro na evropskih volitvah

Inštitut Danes je nov dan je razvil aplikacijo Izvoli.eu, ki lahko slovenskim volivcem na bližajočih se evropskih volitvah olajša izbiro in jih seznani z odnosom strank do različnih vprašanj. Projekt je povezan tudi z evropsko mrežo »volitvomatov« Votematch Europe, kjer lahko uporabniki preverjajo stališča strank po vsej Evropi.

SOS / Na pomoč prihaja Slovenska obrambna straža?

Zadnje čase imajo na policiji dodatno težavo, katere izvor niso migranti. Predvsem na družabnih omrežjih je vse več dezinformacij oziroma lažnih zapisov o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi jih bili zagrešili migranti. Vsako tako informacijo policija preverja, čeprav sploh ni šlo za resničen dogodek. Po preiskavi dogodka, ki ga ni bilo, se potem še kak teden ukvarja z obveščanjem javnosti, da gre za dezinformacijo oziroma laž. Ko se zapisi le umaknejo drugim novicam, se navadno krog že ponovi z novo, podobno lažno informacijo. Vse to pa ima tudi posledice za dojemanje migrantske spolne kriminalitete v javnosti, saj se ustvarja vtis, da je teh dogodkov bistveno več, kot jih v resnici je. Hkrati po naših informacijah policija na družabnih omrežjih opaža tudi porast napovedovanja pohodov in obračunov s tujci iz tretjih držav in tovrstnih groženj.

Diskriminacija v znanosti

Pri Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter pri Konfederaciji sindikatov Pergam so prejšnji teden opozorili na domnevno diskriminatorno ravnanje Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Agencija je, v nasprotju z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pri presoji izpolnjevanja pogojev za vodje raziskovalnih projektov od prijaviteljev, četudi so bili ti dlje upravičeno odsotni – bodisi zaradi nosečnosti, starševstva ali zdravstvenega stanja –, zahtevala, da nekatere pogoje izpolnijo v enakem obdobju kot drugi. S tem pa se je, so prepričani sindikati, postavila nad zakon in diskriminirala znanstvenike in znanstvenice, ki neko obdobje niso mogli strokovno delovati.

Nuklearke v Evropi

Po zadnjih podatkih Svetovnega jedrskega združenja (WNA, World Nuclear Association) se trenutno po svetu gradi 56 jedrskih elektrarn, ki naj bi začele delovati do konca leta 2030. Le štiri so v Evropi; dve v Združenem kraljestvu (Hinkley Point C1 in C2) ter po ena na Slovaškem (Mochovce 4) in v Franciji (Flamanville 3). Največ jih sicer gradijo Kitajska (26), sedem Indija ter po štiri Rusija, Egipt in Turčija. Na Kitajskem je tudi največ, skoraj polovica, jedrskih projektov, ki jih WNA vodi kot načrtovane in predlagane oziroma predvidene. Med »načrtovane« uvršča elektrarne, za katere so že izdana nekatera dovoljenja, zanje je izbrana tehnologija ali znana finančna konstrukcija, končane pa naj bi bile v naslednjih 15 letih. V Evropi jih je glavnina v območju Poljske, Češke, Madžarske, Romunije in Bolgarije, po dve pa sta tudi v Združenem kraljestvu in na Švedskem. Kot »predvidene« elektrarne WNA beleži projekte, kjer so določeni postopki za realizacijo v teku, a imajo zelo nejasno časovnico, med te WNA uvršča tudi gradnjo nove slovenske jedrske elektrarne v Krškem. Američani, zlasti graditelj JEK Westinghouse, poskušajo prevzeti projekte na vzhodu Evrope; uspelo jim je na Poljskem in v Bolgariji ter v Romuniji z malimi jedrskimi reaktorji, Čehi pa so jih januarja letos zaradi neizpolnjevanja zahtev izločili iz razpisa. Omeniti gre, da ZDA doma po podatkih WNA ne gradi in ne načrtuje nukleark; vseh 13 projektov v ZDA ima status predvidenih, torej nedorečenih projektov. Velja namreč, da bodo Američani poskušali »tehnološki optimum in cenovno kritično maso« doseči pri projektih v Vzhodni Evropi, nato pa na domačem terenu graditi že preizkušene projekte, ki bodo seveda zato avtomatično cenejši.

Janko Lorenci

24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Kolumna

Komentar / Svobodna?

Napovedani referendum o jedrski elektrarni je eden večjih in prozornejših blefov te vlade. Oblast nuklearko očitno hoče, trdno računa, da jo bo prebivalstvo podprlo, saj si referenduma sicer ne bi upala privoščiti, ne pove pa nič o tem, od koga jo bomo kupili, koliko bo stala, kako draga bo jedrska elektrika itd. Čeprav gre za velikanski projekt, ki bo zelo vplival na našo ne samo energetsko prihodnost.

N'toko

24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Žive meje

Komentar / Nomadi in migranti

Lik migranta, ki zadnje mesece spet polni naslovnice medijev in bo pomembno odločal o izidu evropskih volitev, je izmuzljiva figura. Osovraženi izraz »migrant« namreč ne spada v nobeno administrativno kategorijo, nima pravne definicije in se ne uporablja v nobenem postopku. Obstajajo predstave o tem, kdo naj bi migrant bil – temnopolti moški z nahrbtnikom na rami ali najstnik, ki iz zvočnika bluetooth posluša alžirski rap –, a v pravnem pomenu kategorija migranta ne obstaja. Slovenska zakonodaja pozna »tujca«, »prosilca za azil«, »osebo s priznano mednarodno zaščito«, na upravnih enotah poznajo različne vrste vizumov in statusov, toda v nobeni kategoriji ne najdemo besede »migrant«. Imamo le slovarsko definicijo, ki pravi, da je to vsak, »kdor spreminja stalno ali začasno bivališče, zlasti iz gospodarskih vzrokov«.

dr. Bogomir Kovač

24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Ekonomija

Komentar / Vera v čudeže

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrglo tožbo slovenskih ribičev proti Hrvaški zaradi kazni za ribolov v domnevno hrvaškem delu Piranskega zaliva. Na razsodbo glede tožbe hrvaških ribičev proti Sloveniji še čakamo. Balkanske zdrahe pomenijo vrh pritožb na ESČP, Slovenija je tu na čelu z desetkratnikom evropskega povprečja. Ribiči niso uspeli, lov onkraj sredinske črte je sodišče označilo za sporno. Slovenija namreč meddržavnega spora o morski meji s Hrvaško ne priznava, čeprav očitno obstaja. Zanjo je namreč spor rešen v okviru arbitražnega sporazuma, s katerim se Hrvaška ne strinja. In tej jari kači političnih nesporazumov, sprenevedanj in tudi neznanja ni videti konca. Zgodbo s Piranskim zalivom smo dejansko zapravili ob osamosvojitvi, sredinska črta je zato naša usoda, tudi v tej razsodbi. Ribiči so seveda žrtev slovenskih političnih zablod glede veljavnosti arbitražnega sporazuma. Ta je v svetu merjenja realnih interesov in moči pravno precej votla in politično šibka rešitev. Mednarodno pravo je v tem klinču vedno bližje politiki kot pravu. Hrvaška je to dojela, Slovenija očitno še ne.

TV komentar / Mali dokumentarec

Nikoli nismo mogli razumeti, zakaj so Janševi nastavljenci ob naskoku na javno televizijo med prvimi ukinili ravno oddajo Globus. Jih je motilo njeno svetovljanstvo, ki je pogosto nehote pokazalo, da je SDS pač zarobljena skrajna stranka, Janša pa avtokrat? Saj niso nikoli tega izrekli, le druge takšne tipe so kazali – in res neumen je moral biti človek, da ni sam od sebe pomislil: glej, glej, ta je pa čisto podoben našemu JJ, njegova stranka pa je prav takšna kot SDS. Je bila moteča njena liberalna drža ali pač zgolj to, da je bila oddaja takšno okno v svet?

Vlado Miheljak

24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Dva leva

Komentar / Zeleni (s)prehodi

Če ste bizarni in vam predvolilna soočanja izzovejo naslado, jih je smiselno spremljati. Če pa hočete izvedeti kaj res pomembnega o EU in o razmerju med Slovenijo in Unijo, zgubljate čas. Doslej nam je nacionalna televizija podarila dve oddaji (tematsko Tarčo in prvo soočenje). Dovolj, da si uredimo vtise. Kdo so zmagovalci prvega kroga? Hja, pravzaprav z naskokom voditeljici obeh oddaj (zlasti Tanja Gobec), ki sta profesionalno moderirali diletantske nastope udeleženih. Ko pa iščemo poražence soočanj, je konkurenca huda. A predvsem v soočenjih ne bomo imeli možnosti slišati vseh kandidatov in kandidatk enakovredno, česar smo pri nacionalki že vajeni. Tako so na primer na prvem uradnem soočenju odpadli Vesna ter skupna lista DeSUS in Dobra država. Kar pomeni, da Vladimir Prebilič in Uroš Lipušček kot vodilna kandidata svojih list na nacionalki ne bosta na osrednjih, ampak v marginalnih soočenjih. Kar je dvakrat problematično.

Vtisi in odtisi kraške pokrajine

Galerija Lojzeta Spacala, ki je bila v okviru obsežne obnove štanjelskega grajskega kompleksa deležna celovite energetske sanacije in je svoja vrata ponovno odprla aprila, gosti razstavo umetniških del treh velikih likovnih umetnikov tržaškega zamejskega prostora, slikarjev, grafikov in vsestranskih ustvarjalcev Klavdija Palčiča, Franka Vecchieta in Lojzeta Spacala. Njihova dela so v dvojicah sopostavljena s poezijo treh pesnikov, ki so prav tako pustili neizbrisen pečat na kulturni dediščini kraškega prostora: Miroslava Košute, Marka Kravosa in Renata Quaglie. »S takim pristopom smo želeli poudariti ustvarjalnost zamejskega prostora in naravno sobivanje barve, črte in besede, ki v zamejstvu ohranja slovensko identiteto,« je zapisala Nelida Nemec, ki je skupaj z Markom Arnežem, vodjo Galerije Prešernovih nagrajencev Kranj, ter Ani Palčič, Martinom Spacalom in Frankom Vecchietom tudi avtorica postavitve.

Billie Eilish: Hit Me Hard and Soft

Ob napovedi tretjega albuma zvezdnice, ki je svetovno slavo s temačnimi, »gotskimi« pop komadi in šepetajočimi ASMR-jevskimi vokali doživela pri rosnih 17 letih (to je uspelo le še Justinu Bieberju in Lorde), sta pozornost zbudili dve stvari. Napoved, da tokrat ne bo ne singlov ne spotov, ter namig, da je album zasnovan kot povezana celota za poslušanje od začetka do konca. Da je to sploh treba poudarjati, kaže na trenutni zeitgeist, ko gre za konzumacijo glasbe. Zaradi algoritemsko kuriranih predvajalnih seznamov na platformah za pretakanje glasbe komade večinoma poslušamo fragmentirano, izrezane iz izvirnega konteksta. Zdi se, da želi pevka, predvsem pri mlajši generaciji, ponovno obuditi nekaj, kar je bilo še do pred kratkim samoumevno – koncept (poslušanja) albuma.

Široki razgledi z meje

Vse se je začelo z revijo: takšno, nastalo iz želje po prijateljstvu, ki je še danes vtisnjeno med platnice vsake izmed njenih izdaj. Leta 2014 se je skupina mladih ljudi, razpršenih po številnih evropskih krajih, odločila, da si želi prijateljske stike ohranjati z ustvarjalnim sodelovanjem. Nastala je Robida, sprva revija, danes pa kolektiv z množico članov in dejavnosti, globoko zakoreninjen v Benečiji, ki pa poganjke izteza po vsem svetu – revijo, ki ostaja srce njegovega ustvarjalnega in raziskovalnega dela, te dni najdete celo v Hongkongu.

Nasilje je povsod

Tujci: Prvo poglavje, rimejk/reboot/ sequel/prequel Bertinovih srhljivih, minimalističnih, invazijskih, kultnih Tujcev (2008), reimaginacije francoskega trilerja Oni (2006), Hanekejevih Smešnih iger (1997) in pokolov tolpe Charlesa Mansona, je šoker, v katerem nenehno veš, da se bo zgodilo nekaj hudega, nekaj strašnega, nekaj nenadnega, a nikoli ne veš, kdaj se bo to zgodilo, kar pomeni, da se tisto ne zgodi in ne zgodi, a da se ves čas dogaja v tvoji glavi, no, tvoji imaginaciji, tako da se pričakovanje, napetost, opresivnost, morbidnost in nemoč zgoščajo kot noč, v kateri so vsi strahovi črni. Premisa je preprosta, elementarna: Maya in Ryan – Madelaine Petsch in Froy Gutierrez, ki nadomeščata Liv Tyler in Scotta Speedmana – obtičita v oregonski lovski koči ( jasno, via Airbnb), v kateri ju začnejo nenadoma terorizirati trije fantomski, maskirani, anonimni, morilski »tujci«.