• Damjana Kolar

    11. 12. 2018  |  Kultura

    Odnosi med stroji in ljudmi

    V Projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani bodo 12. decembra ob 19.00 odprli razstavo intermedijske umetnice Sanele Jahić z naslovom Delati zginotje delanja. Trenutni val vseprisotne avtomatizacije, vedno hitrejši razvoj in raba tehnologij radikalno spreminja in reorganizira vse oblike dela. V času, ko prenos nalog na stroje postaja razširjen pojav, se je Sanela Jahić v svojem projektu lotila raziskovanja možnosti strojno zasnovane razstave.

  • IK, STA

    10. 12. 2018  |  Politika

    Marakeška deklaracija potrjena

    V maroškem Marakešu so danes predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v uvodnem nagovoru poudaril, da je "ta trenutek navdihujoč rezultat bolečih prizadevanj", so sporočili ZN. Predstavnikom držav je dejal, da so v Marakešu zato, ker priznavajo pomen tega dogovora kot načrta za preprečevanje trpljenja in kaosa ter za zagotovitev sodelovanja, ki bo koristilo vsem.

  • Darja Kocbek

    10. 12. 2018  |  Svet

    Naslednici Angele Merkel se ne mudi na položaj kanclerke

    Annegret Kramp-Karrenbauer, nova predsednica nemške krščansko-demokratske stranke (CDU), velja za bolj dostopno in odločno kot njena predhodnica Angela Merkel. Med vsemi tremi kandidati za nasledstvo Merklove na čelu stranke je v svoji kampanji najbolj poudarjala stranko. »Nikoli več se ne sme zgoditi, da bo vlada nekaj odločila, stranka pa bo potem lahko samo še imela na izbiro, da to sprejme ali ne,« je dejala. Zato mora biti na prvem mestu stranka, potem poslanska skupina in na koncu vlada. Alex Krämer z javne TV ARD na podlagi tega sklepa, da za Merklovo, ki ostaja kanclerka, ne bo lahka partnerica. Trditve, da je Annegret Kramp-Karrenbauer kopija Angele Merkel, so po mnenju mnogih v CDU zgrešene.

  • Monitor

    10. 12. 2018  |  Družba

    Javno objavljena sporočila razkrivajo, da je Zuckerberg vedel vse

    V reviji Monitor pišejo, da je zgodba o javno objavljenih sporočilih vodilnih pri Facebooku, zanimiva zaradi dveh stvari. Prvič zaradi tega, kako si britanski parlament ne dovoli vzeti oblasti nad podjetji, četudi so ta mednarodna. In drugič, kako zelo natančno se vodilni v Facebooku zavedajo, da njihove manipulacije z osebnimi podatki uporabnikov niso ravno priljubljene.

  • Damjana Kolar

    10. 12. 2018  |  Kultura

    V primežu revščine

    Od 12. decembra bo v Kinodvoru na ogled film Tatiči, ki je režiserju Hirokazu Kore-edi prinesel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu. V presunljivi zgodbi spremljamo siromašno japonsko družino, ki se mora preživljati z vsakodnevno krajo.

  • Izak Košir

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura

    Bo cenzura beseda leta?

    Začela se je tekma za besedo leta 2018, ki se bo končala 10. januarja prihodnje leto, ko bosta organizatorja, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in spletni portal javne televizije MMC, razglasila zmagovalko.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Uvodnik

    Menedžerska kriza

    Dejansko ni nobene logike. V slabih tridesetih letih države, ko so se sfere znotraj novega političnega sistema razvijale in postajale vse bolj prefinjene, izdelane in tudi dorečene, je na prvem mestu med tistimi, ki je resno nazadoval, socialni dialog med delojemalci zasebnega sektorja in gospodarstvom. Dolgo je bil to dialog na ravni skandinavskih držav. Predstavniki podjetij so bili nekdaj ugledni in uglajeni ljudje z vpogledom v ekonomijo in družbo, zmožni govoriti o Mahlerju ali pa lon poslih z Nemčijo, zdaj pa nas že več kot desetletje na vrhovnih položajih gospodarskega zastopništva presenečajo neomikani in neverjetno grobi ljudje. Od Sama Hribarja Miliča do zadnje generalne direktorice gospodarske zbornice Sonje Šmuc – ne le družbena neotesanost, pogosto gre že kar za razredno sovražnost. Kot ne bi bili v visoko razviti evropski državi, članici evroobmočja.

  • Izak Košir

    7. 12. 2018  |  Družba

    Radio Mladina: Kdo si lahko danes privošči stanovanje?

    Pogovor z novinarjem Mladine Borutom Mekino je nastal na podlagi članka Stanovanje = sanje, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine. #Mladina49 >>

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/540655182&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

  • Uredništvo

    9. 12. 2018  |  Družba

    Petarde? Ne, hvala!

    Kljub znanim škodljivim posledicam za živali, ljudi in okoljevarstvenim opozorilom, se v decembrskem času še vedno srečujemo z uporabo petard in ostalih pirotehničnih sredstev. Zato so se pri TAM-TAMu že šesto leto zapored lotili družbeno-odgovorne plakatne akcije »Petarde? Ne, hvala!«, ki so jo tokrat zasnovali z agencijo Luna TBWA.

  • Borut Mekina

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    Stanovanje = sanje

    Eva M. živi v Ljubljani z dvema otrokoma, s šoloobveznim sinom in hčerko, ki je študentka. Po izobrazbi je sicer ekonomistka, a po propadu moževe obrti in ločitvi ni več našla primerne zaposlitve. Z delom, ki ga zdaj opravlja, zasluži zgolj minimalno plačo, okoli 610 evrov neto. Za najem manjšega stanovanja v Ljubljani plačuje 520 evrov in še dodatnih 180 evrov za stanovanjske stroške. Kako preživi?

  • Staš Zgonik

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    Dokončni obračun z virusom HIV

    Pred tremi leti je Francija postala prva država na svetu, ki je omogočila javno financiranje zdravila za preprečevanje okužbe z virusom HIV. Gre za zdravilo s tržnim imenom Truvada, ki združuje dve protiretrovirusni zdravili in ki ga zdravniki že dalj časa predpisujejo za zdravljenje oseb, okuženih z virusom HIV. Uporabo zdravila Truvada za predizpostavitveno zaščito (angl. Pre-Exposure Prphylaxis oz. PrEP) je leta 2016 odobrila tudi Evropska agencija za zdravila.

  • Jure Trampuš

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Politika

    Ignoranca in lenoba

    Občina Radenci je ena izmed manjših slovenskih občin, velika je 33 kvadratnih kilometrov, v njej živi malo več kot 5000 ljudi. Volilnih upravičencev je 4388. Poznani so predvsem po zdravilišču, po termalni vodi Radenska – polnilnico ima od leta 2015 v lasti češka družba Kofola, ki jo je kupila od zadolžene Pivovarne Laško – ter od nedelje po novem županu Romanu Leljaku. Leljak, ki je trenutno znan kot ljubiteljski raziskovalec zgodovine, je v drugem krogu lokalnih volitev za 143 glasov premagal županskega kandidata SD Emila Šmida. Nekdanji župan Radencev Janez Rihtarič na volitvah ni kandidiral.

  • Peter Petrovčič

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Družba

    Je Merc določil pravo mero?

    Upokojeni dolgoletni ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule Dušan Merc – za kontroverznega je veljal ves čas svojega ravnateljevanja, nekateri so prisegali na njegove metode, drugi pa jih izrecno črtili – se te dni zagovarja pred sodiščem. Dvema devetošolcema, ki sta domnevno spolno nadlegovala sošolki, je Merc samovoljno prepovedal obiskovati šolo, da bi zaščitil njuni žrtvi. Na tožilstvu menijo, da je s tem storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker naj bi učencema kršil ustavno pravico do izobraževanja. Javnost Merca podpira, češ da je zelo vestno opravil svoje delo, kljub temu da je ravnal v nasprotju z zakonodajo. Ta mu ne dopušča tega, kar je storil.

  • N'toko

    N'toko

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Žive meje

    Sredinski populizem

    Novo obliko političnega komuniciranja sem prvič ozavestil leta 2012 med predsedniško kampanjo Boruta Pahorja. Čeprav sem politiko spremljal precej površno, sem težko spregledal, da Pahor v TV-soočenjih igra na najbolj otročje sentimente gledalcev. Bili so ga sami neumni buzzwordi, neznosno patriotsko petelinjenje in seveda značilno preoblačenje v »malega človeka«, ki je kasneje postalo njegov zaščitni znak. Pahor je na moje veliko začudenje zmagal, njegov stil nastopanja in instagram prezenca pa sta postali stalnici političnega komuniciranja. Poseganje po elementih iz sveta resničnostnih šovov seveda ni le Pahorjeva domena – ta medijska strategija, ki politično vsebino nadomešča s simbolnim dobrikanjem ljudstvu (»Jaz sem navaden človek kot vi!«), je danes povsod po svetu dominantna. Ko je na ameriških volitvah zmagoval pravi zvezdnik resničnostnih šovov, ki je igranje na otročje sentimente gledalcev pripeljal do ekstrema, smo začeli politični komentatorji to imenovati »populizem«.

  • Marcel Štefančič jr.

    7. 12. 2018  |  Mladina 49  |  Kultura  |  Film

    Fahrenheit 11/9

    Najprej vidimo serijo ameriških osebnosti, ki pred ameriškimi predsedniškimi volitvami v različnih oddajah in na različnih prizoriščih odločno ponavljajo: Donald Trump ne bo postal ameriški predsednik! Donald Trump nima nobenih možnosti! Donald Trump ne bo nikoli ameriški predsednik! Na dan volitev vidimo predvolilni štab Hillary Clinton – evforija! Hillary je že zmagala. In vidimo Trumpov predvolilni štab – pogreb! Trump je izgubil. Toda potem zmaga Trump. Zdaj zagledamo zgrožene, šokirane, zaprepadene obraze, ki kar ne morejo verjeti, da se je zgodilo to, kar se je zgodilo: Kako je to mogoče? “How the fuck did this happen?” In zaslišimo užaloščeni, jokajoči, patetični glas Michaela Moorea, ki prav tako ne more verjeti, da je zmagal Trump.

  • Damjana Kolar

    7. 12. 2018  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V Klub Monokel prihaja ameriški producent Kieran Loftus, varovanec newyorške založbe Purple Tape Pedigree in nekdanji član kolektiva Gang Fatale. V Dvorani Gustaf bo nastopil Joseph Bailey aka DJ Joe Joe iz New Yorka, eden izmed ustanovnih članov skupine Digital Konfusion Crew. Kot DJ deluje že od leta 1990, med drugim je vrtel v nekaterih legendarnih klubih (Shelter, Palladium, Limelight, Tunnel...).

  • Darja Kocbek

    6. 12. 2018  |  Družba

    Ime mi je Begunka

    Nekdo, ki mu nikoli ni bilo treba biti begunec, prišlek, migrant, si težko predstavlja, kako se počutijo ljudje, ki so to iz različnih razlogov prisiljeni postati. Leta 1943 je svoje občutke v eseju Mi begunci opisala politična teoretičarka Hannah Arendt , ki je kot Judinja iz Nemčije emigrirala v ZDA. Sirske pisateljice Rose Yassin Hassan ta esej ni zanimal dokler kot begunka ni prišla v Nemčijo, kjer od leta 2012 živi s sinom. Zdaj ga bere tako, kot da bi ga Hannah Arendt kot pismo napisala osebno njej. Vidi ga kot dokaz, kako aktualne so danes izkušnje beguncev iz preteklosti. Zato se je odločila, da na “to pismo” po 75 letih odgovori v časopisu die Zeit.

  • Uredništvo

    6. 12. 2018  |  Družba

    To je naslovnica jutrišnje Mladine

    Jutri izide nova Mladina! To je njena naslovnica. Stanovanje je za mladega človeka kot grad v oblakih. #Mladina49 

  • Damjana Kolar

    6. 12. 2018  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo mednarodno razstavo Five Ladies, na kateri se predstavlja pet slikark iz različnih evropskih držav, premiero drame V imenu matere pesnika in dramatika Iva Svetine, ki je hkrati tudi razstava novih umetniških del kolektiva IRWIN. Kapital 2018, nastop Markusa Poppa aka OVALA, enega od vidnejših protagonistov nemške elektronske glasbe, koncert kultne zagrebške zasedbe Šumski, ki je po petnajstih letih izdala nov album.

  • Uredništvo

    5. 12. 2018  |  Politika

    Delavci na današnjem shodu zahtevajo, da se spoštuje njihovo delo

    Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacijo sindikatov Slovenije Pergam in njihovi podporniki danes na javnem shodu na Dimičevi ulici v Ljubljani protestirajo za višje plače. "Predlog Zakona o minimalni plači, ki je bil vložen v Državni zbor, je odprl ne samo vprašanje ustrezne minimalne plače, temveč pokazal na vse razsežnosti prenizkih plač delavcev in delavk v zasebnem sektorju," so zapisali organizatorji.

  • Darja Kocbek

    5. 12. 2018  |  Družba

    Vse več ljudi spoznava, da brez odrekanja ne bo šlo

    Svet je močno skrenil s poti v boju proti podnebnim spremembam, je v nagovoru na mednarodnem srečanju voditeljev v okviru podnebne konference v poljskih Katovicah poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Kljub številnim poročilom, ki kažejo, da moramo drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, ukrepi niso zadostni in dovolj hitri. »Čeprav vidimo, kakšne posledice imajo podnebne spremembe, ne delamo dovolj, da bi jih zaustavili, ne ukrepamo dovolj hitro, da bi preprečili nepopravljive posledice,« je po poročanju STA poudaril Guterres.

  • Damjana Kolar

    5. 12. 2018  |  Kultura

    Homokavst

    V Cankarjevem domu v Ljubljani bo 8. decembra ob 20.00 premiera predstave Rožnati trikotnik (Bent), ameriškega dramatika in scenarista Martina Geralda Shermana, ki je nastala v koprodukciji Škuca, Cankarjevega doma in Zavoda Kolaž. Gre za eno najpomembnejših dramskih del LGBTQ+ kanona, ki ga je Sherman pisal v času, ko svet o nacističnem preganjanju homoseksualcev ni vedel skoraj ničesar. Ganljiva ljubezenska zgodba je postavljena v središče predvojne Nemčije, ko so oblast prevzeli nacionalsocialisti. Izpostavljena je zgodovina homokausta, v katerem je bilo tisoče LGBTQ+ oseb označenih z rožnatim trikotnikom in poslanih v taborišča smrti.

  • Darja Kocbek

    4. 12. 2018  |  Družba

    Kapitalizem ne more zagotoviti dostopnih stanovanj

    Bistvo stanovanjske krize 21. stoletja po vsem svetu je opozorilo, da so najemnine previsoke. Liberalni politiki in možganski trusti za ta problem ponujajo tehnokratske rešitve, ki nikoli ne bodo prinesle nižjih najemnin oziroma zaustavitve njihove strme rasti, na portalu Jacobin piše Robbie Nelson. Socialisti morajo zato glasno, javno in globalno povedati, da kapitalizem nikoli ne more zagotoviti visoko kakovostnih in dostopnih stanovanj. Temu je tako zato, ker je njegov edini cilj dobiček.

  • Damjana Kolar

    4. 12. 2018  |  Kultura

    Drugačen pogled na Irak

    V Galeriji Jakopič v Ljubljani bo od 4. decembra 2018 do 3. marca 2019 na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom Na moje oči: Zgodbe iz Iraka, ki predstavlja drugačen pogled na Irak in sicer skozi oči mlajše generacije tamkajšnjih fotografov. Razstava je bila prvič predstavljena konec leta 2017 v centru sodobnih umetnosti DOX v Pragi, tokratna pa je nastala v sodelovanju z "nomadskim umetniškim studiem za dokumentarne projekte" DARST in Italijanskim kulturnim inštitutom, ki v svojih prostorih gosti spremljevalno razstavo Ženska, luna, kača. Sedemnajst mesecev v Iraku, v okviru katere se s svojimi podobami Iraka predstavlja Stefano Carini, fotograf, urednik fotografije in snovalec projekta Na moje oči.

  • Uredništvo

    3. 12. 2018  |  Politika

    Novi župan občine Koper je Bržan, ki je zmagal za pičlih sedem glasov

    Napeta tekma lokalnih volitev v občini Koper je pravkar dobila epilog, saj so prešteli tudi glasove, ki so prispeli po pošti. Teh je bilo 46. Po preštetih glasovih včeraj je bil za pičlih 12 glasov v vodstvu izzivalec Aleš Bržan. Slednji je dobil tudi več glasov po pošti, kjer je sedem glasovnic več kot Boris Popovič. 

  • Darja Kocbek

    3. 12. 2018  |  Družba

    Na podlagi glasu določajo, kdo je kriminalec

    Je mogoče za nekoga povedati, da je kriminalec, samo na podlagi potez na obrazu ali barve glasu? V AC Global Risk, zagonskem podjetju iz Kalifornije, ustanovljenem leta 2016, trdijo, da na podlagi tega, kako nekdo nekaj reče, ne kaj reče, lahko določijo, kakšno “tveganje” je za delodajalca, če gre za kandidata za zaposlitev, oziroma za državo, če gre za prosilca za azil.

  • Izak Košir

    3. 12. 2018  |  Družba

    Sebek, selfi ali avtoportret?

    Danes bodo v Atriju ZRC raziskovalke in raziskovalci Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ob 10. uri predstavili novosti na vseslovenskem jezikovnem portalu Fran. Med novostmi bodo tudi sinonimni slovar slovenskega jezika in vezljivostni slovar slovenskih glagolov. 

  • Uredništvo

    2. 12. 2018  |  Politika

    V Mariboru Arsenović premagal Kanglerja

    V 56 občinah po Sloveniji so volivke in volivci danes izbirali županske kandidate oziroma kandidatke, ki so se prebili v drugi krog. Še enkrat so morali na volišča tudi v šestih mestnih občinah: v Mariboru, Kopru, Kranju, na Ptuju, v Slovenj Gradcu in Novi Gorici.

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2018  |  Kultura

    Nova reinterpretacija slovenske himne v dobi globalizacije in spajanja kultur

    Se spomnite Dobrodelne Zdravljice? O prvi akciji projekta Žive naj vsi narodi, katerega širši namen je spodbujanje medkulturnega dialoga in širjenje strpnosti, smo v Mladini pisali že pred enim letom, ko je izšla njihova predelava Prešernove Zdravljice v sodobnem glasbenem videospotu. V spotu so se jim poleg slovenskih in priseljenskih glasbenikov pridružili tudi nekateri znani obrazi, ki se zavzemajo za strpnost, npr. Boris Cavazza in Irena Yebuah Tiran, vse skupaj pa je spremljala še dobrodelna akcija, v kateri so s pomočjo Slovenske filantropije zbirali sredstva za pomoč otrokom beguncem pri vključevanju v družbo.