-
13. 3. 2018 | Kultura
Alternativa vsakdanjim TV vsebinam
V Kinu Šiška Ljubljana si lahko do 31. marca ogledate instalacijo režiserke in videastke Valerie Wolf Gang z naslovom Resničnostni šov: Projekt vivarij, s katero umetnica obiskovalcem ponuja alternativo popreprostenim, komercialnim, ponižujočim in neinteligentnim TV vsebinam, ki jih dnevno srečujemo. Valerie Wolf Gang deluje na področju neodvisne filmske produkcije in sodobnih umetniških praks. Pri svojem delu uporablja različne medije in ustvarja multimedijske instalacije, ki vključujejo njene kratke filme in videe. Razstavo je pripravila kuratorka Tia Čiček.
-
13. 3. 2018 | Svet
Notranji minister napovedal svoj odstop
"Da bi izpolnil svoj mandat, moram storiti vse za ohranitev stabilnosti na Slovaškem. Zato sem se odločil, da odstopim s položaja namestnika premierja in notranjega ministra," je na novinarski konferenci v Bratislavi dejal Kalinak, ki je tudi član socialdemokratske stranke Smer-SD.
-
12. 3. 2018 | Svet
Hrvaška je pri pregonu beguncev prekosila celo Madžarsko
Hrvaška je postala država, ki izžene največ beguncev v regiji. Pri tem je prekosila celo Madžarsko. Fizično nasilje na nekaterih mejah je vsakdanji pojav. V novi raziskavi so po poročanju portala H-Alter jasno navedene posledice represivnega in restriktivnega režima kontrole migracij. Nezakonitosti so avtorji raziskave zbrali s pričevanji beguncev in prostovoljcev, z vpogledi v dokumentacijo, s pridobivanjem fotografij in podatkov o lokacijah.
-
12. 3. 2018 | Kultura
Kaj sporočajo sodobni dokumentarci?
Na različnih prizoriščih v Ljubljani (Cankarjev dom, Slovenska kinoteka, Kinodvor) bo od 14. do 21. marca potekal Festival dokumentarnega filma, ki letos praznuje 20. letnico. Sprva se je odvijal v okviru sekcije na festivalu Liffe, po letu 1998 pa je v Cankarjevem domu zaživel kot samostojen festival, ki se je širil, nadgrajeval in razvijal. Festival ponuja raznovrsten vpogled v dogajanje in produkcijo sodobnega dokumentarca, ki z aktualno obravnavo družbenih in političnih problemov posega v vse pore življenja.
-
12. 3. 2018 | Družba
Pogrebna koračnica profesionalnega športa
Profesionalni šport je zgolj še ena panoga sodobnega sveta, ki je podrejena nenasitnemu kapitalizmu. Tudi v športu je kapital prevzel vodilno vlogo, zdravje in potrebe športnikov pa so drugotnega pomena, saj šteje le (finančni) uspeh. Za dosego uspeha in želenih ciljev pa se lahko ključni akterji, torej mednarodne športne zveze, lige, klubi, lastniki ter pokrovitelji, poslužijo vseh sredstev. Prav finance in odločevalska moč pa sta ključna dejavnika, okoli katerih se akterji najpogosteje prerekajo. Zaradi sporov lastnikov klubov ter funkcionarjev na športnih zvezah pa se v najslabšem položaju znajdejo športni delavci, tj. trenerji, fizioterapevti, igralci, ter športni navdušenci, ki so v imenu kapitala prikrajšani za nastope najboljših športnikov.
-
9. 3. 2018 | Politika
Vlada naj prevzame odgovornost za ponižujoče prakse in kršitve človekovih pravic
Ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo vsebinsko in procesno sporno odločitev, da ima za deportacijo Ahmada Šamija na voljo dodatnih šest mesecev, za kar nima zakonske podlage, so v sporočilu za javnost zapisali pri Delovni skupini za azil. "Tako kot v primeru turških družin, Razzaka Jubayerja, številnih afganistanskih prosilcev za azil in tujcev zaprtih v Centru za tujce, gre za še eno v seriji pravno nevzdržnih odločitev, ki niso namenjene pravični rešitvi dotičnih primerov, ampak zavlačevanju postopkov, ter psihofizičnemu izčrpavanju in ustrahovanju oseb, z namenom, da sami odstopijo od postopkov ali zapustijo državo," so še zapisali in dodali, da so podobne zlorabe moči znane tudi državljanom in izbrisanim prebivalcem. "Ker gre za prakso, ki se je omenjene ustanove poslužujejo sistematično skozi daljše časovno obdobje, opozarjamo vlado, da naj prevzame odgovornost za kršitve človekovih pravic, ki se dogajajo v času njenega mandata," poudarjajo.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Uvodnik
Pogovoriti se moramo pred volitvami
Govor bo o levici. Politična teoretičarka Chantal Mouffe je imela pretekli teden izjemen nastop v Cankarjevem domu (klobuk dol Fabuli), a še bolj natančno velja brati njena sporočila v intervjujih, ki sta ju z njo naredili Deja Crnović in Kristina Božič v Dnevniku in Večeru. Volitve se namreč bližajo in Chantal Mouffe je v tistem razumu, ki pritiče 75-letni gospe, ki se še spomni revolucij, prihoda Margaret Thatcher na oblast in zanosnih let francoskega socializma, na mizo zložila vse tisto, česar njeni morda glasnejši kolegi niso.
-
9. 3. 2018 | Družba
Radio Mladina: Jure Trampuš o #JazTudi in osebnih zgodbah o spolnem nasilju v Sloveniji
Pogovor je nastal na podlagi članka Slovenski #JAZTUDI >>
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/410494191&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Družba
Marca 2013 je slovensko vlado prevzela Alenka Bratušek, vodila jo je dobro leto dni. To je bila deveta slovenska vlada, pred Alenko Bratušek ji je poveljevalo šest moških, po njenem padcu pa je prišel še eden, torej sedmi moški premier.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Ekonomija
Zaradi stavke, napovedane za naslednji teden, je slovenska javnost spet postala pozorna na velenjsko Gorenje. Nobenega dvoma ni, da je delavski boj legitimen in legalen, s čimer se strinja tudi vodstvo družbe. Zaostritev pa prihaja v morda najpomembnejšem trenutku v zgodovini šaleškega velikana. Gorenje je namreč sredi iskanja strateškega partnerja in temeljne prilagoditve na zahteve globalnega tržišča, hkrati pa potekajo tudi boji za prevlado nad upravljanjem skupine. Rezultat teh procesov bo pomembno vplival na slovensko družbo, za katero je velenjska družba neprecenljivega pomena ne le z ekonomskega, temveč tudi socialnega vidika.
-
9. 3. 2018 | Mladina 10 | Družba
Terry Eagleton, literarni teoretik in marksist
Terry Eagleton, v mednarodnem prostoru eden izmed najbolj znanih literarnih in kulturnih teoretikov, se je rodil leta 1943 v angleškem mestu Salford staršem irskega rodu. Odraščal je v revni katoliški proletarski družini, maturiral na salfordski katoliški gimnaziji De La Salle, nato pa diplomiral iz angleškega jezika na prestižnem cambriškem Trinity Collegeu in pri komaj 22 letih postal – na predlog svojega mentorja Raymonda Williamsa, znanega marksističnega literarnega teoretika – najmlajši raziskovalec in doktorski študent na tej elitni univerzi v zadnjih dveh stoletjih. Wunderkind britanske literarne teorije in zgodovine je leta 1969 zapustil svojo almo mater in se zaposlil na Univerzi v Oxfordu, kjer je predaval do leta 2001.
-
9. 3. 2018 | Kultura
Po sedmih letih se poslavlja F Club, ki bo še zadnjič postregel z 12-urnim programom. V goste so tokrat povabili nizozemski dvojec Anotr, ki se mu bodo pridružili še Tomy DeClerque, Angel Anx, Rydel, Jackie in drugi. V K4 bodo v okviru serialke Temnica vrteli Tritch, Krilc, Adamm, Illman in A Humanoid Individual.
-
9. 3. 2018 | Kultura
V galeriji Simulaker v Novem mestu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Briga me za konec sveta ljubljanske akademske kiparke Vesne Bukovec, ki bo na ogled do 31. marca. Predstavljena bodo njena izbrana dela, s katerimi podaja kritični pogled na odnos političnih sistemov do migrantov in na odnos posameznika do sočloveka, na lažne vesti in sovražni govor.
-
7. 3. 2018 | Kultura
-
8. 3. 2018 | Družba
Seksistična izjava leta pripada Boštjanu M. Zupančiču
"Simone Veil je bila travmatizirana ženska, ki je preživela koncentracijska taborišča. Nihče ne govori o tem, kako so te travme povzročile, da je postala “mati vseh abortusov”. Zaradi njene zakonodajne pobude, medtem ko je bila francoska ministrica za “zdravje”, je bilo in je še milijonom otrok odtegnjena pravica do pravne subjektivitete. Tem nerojenim otrokom, pravnim subjektom kot še nerojenim (nascituri) od Rimskega prava, je še naprej odtegnjena pravica do življenja, ki bi morala izhajati iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Mediji jo slavijo celo posthumno, medtem ko bi jo bilo treba obsoditi kot največjo morilko vseh časov." To je zapisal Boštjan M. Zupančič, nekdanji ustavni sodnik in sodnik na ESČP na Facebooku. S to izjavo je prepričal večino več kot 1.300 glasovalk in glasovalcev, ki so glasovali za letošnjo bodečo nežo oziroma najbolj seksistično izjavo leta.
-
8. 3. 2018 | Družba
Marca 2013 je slovensko vlado prevzela Alenka Bratušek, vodila jo je dobro leto dni. To je bila deveta slovenska vlada, pred Alenko Bratušek ji je poveljevalo šest moških, po njenem padcu pa je prišel še eden, torej sedmi moški premier.
-
8. 3. 2018 | Politika
Največ podpore za novo urednico informativnega programa Manici Janežič Ambrožič
Člani uredništva informativnega programa Televizije Slovenija so se izrekli o kandidatih za odgovornega urednika. Večinsko, 70-odstotno podporo so namenili voditeljici dnevnika na TVS Manici Janežič Ambrožič. Njenega protikandidata, urednika v informativnem programu Valentina Areha pa je podprlo približno 3o odstokov tistih, ki so glasovali.
-
Dr. Jasna Podreka, sociologinja, ki daje glas ženskam, ki so molčale
Z raziskavo umorov in poskusov umorov žensk v partnerskih zvezah je dr. Jasna Podreka razkrila spregledano trpljenje tistih, ki si niso upale živeti. Asistentka na ljubljanski Filozofski fakulteti in prostovoljka na SOS telefonu za ženske in otroke dr. Jasna Podreka je videla in slišala preveč, da bi lahko molčala ob vse bolj nevzdržnem vpitju tradicionalistov in seksistov.
-
8. 3. 2018 | Družba
Namesto rož in bonbončkov na protest
Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo danes ob 16. uri protest, na katerem bo študentska organizacija Iskra zahtevala resen pristop do problematik položaja žensk. Predstavnice Iskre bodo predstavile seznam zahtev, ki zahtevajo resno obravnavo - denimo boljši položaj v družbi, kjer ženska ne bo ponižana, temveč spoštovana.
-
Slovenka, prvi slovenski ženski časopis
Ženski časopis Slovenka, ki je pred 120 leti izhajal v Trstu, je s prispevki slovenskih književnic in pionirk feminizma na Slovenskem, poročili o uspehih razvitega ženskega gibanja na tujem in predvsem s pozivi ženskam, naj se borijo za pravico do javne besede, pravico do izobrazbe in samostojne zaposlitve, takoj izzval v tedanjem slovenskem prostoru prevladujoča konservativna in klerikalna mnenja o ženskah. Tudi takšna, kakršna je imel o vlogi žensk v družbi tedanji cerkveni ideolog in ljubljanski škof Anton Mahnič, ki je »svetoval«, naj ženska v »v javnosti – molči«, saj »ne učenih, ampak blagih, ponižnih, sramežljivih žensk nam je treba … Ne delajmo pač žensk vsegavednih«.
-
Fanny Hausmann, prva slovenska pesnica
Leta 1848 so se dokončno razburkala čustva državljanov in državljank vseh narodnosti, ki so živeli v habsburški monarhiji, in zbudila se je njihova nacionalna zavest. V času revolucije, poimenovane pomlad narodov, je v Celju deloval liberalni krog slovenskih intelektualcev in rodoljubov, ki so svoje politične nazore objavljali v Celjskih novinah. Med njimi je bila tudi mlada pesnica Fanny Hausmann. Oktobra 1848 je v Novinah izšla njena pesem Vojakov izhod in Lovro Toman, slovenski politik in pesnik, mož prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad njo objavil hvalnico Pervi slovenski pesnici in jo podnaslovil z Vodnikovim motom Za pevke slovenske živim in gorim. Posvetil jo je Fanny Hausmann, prvi slovenski pesnici, ki je bila nemškega rodu, a si je želela biti Slovenka.
-
7. 3. 2018 | Kultura
Kruta volja, mehko doživljanje, ropotno življenje
-
Dr. Zora Konjajev, partizanka, zdravnica in znanstvenica
Dr. Zora Konjajev se je rodila leta 1921, med vojno je študirala medicino, odšla je med partizane, delala v partizanskih bolnišnicah, kasneje je postala pediatrinja, neonatologinja, znanstvenica, organizirala in vodila prvi regionalni center za nedonošenčke v Jugoslaviji. Je zagovornica dojenja, borila se je za pravice žensk in enoletni porodniški dopust, je tudi redna profesorica in častna občanka Ljubljane.
-
Ana Schnabl, pisateljica za konec patriarhata
Leta 2017 se je iz najslabše varovane skrivnosti slovenske literarne scene prebila v eno njenih ključnih avtoric. Eksplozija je bila le vprašanje časa. Verjetno se je njena silovita nadarjenost nakazovala že med študijem filozofije in primerjalne književnosti, zagotovo pa med pisanjem za Dnevnik in portal Air Beletrina. Da so ves čas vedeli, kaj bo iz nje, so se lahko tisti, ki so jo pobliže spremljali, pobahali, ko si je z zbirko kratkih zgodb Razvezani prislužila nagrado zadnjega Slovenskega knjižnega sejma za prvenec leta. Zdaj piše roman, s katerim bo šla še korak dlje. Proti enemu svojih življenjskih ciljev – živeti od pisanja. Vmes ureja portal Versopolis, pleše, poje. Opazuje, koplje po sebi, se vživlja v druge. Ob Anji Golob, Manci Renko, Dijani Matković, Anji Radaljac, Katji Perat ... je Schnablova pripadnica zgodovinskega nabora avtoric, ki nadgrajujejo delo velikih pisateljic in pesnic preteklosti ter popravljajo prastare krivice, ki jih je sistem prizadejal ženskam. Kljub temu pravi, da ni glas svoje generacije. Samo Ana, ki rada živi in ustvarja.
-
7. 3. 2018 | Kultura
"Pogrešati je to, kar čutiš, kadar nečesa ni"
-
Eva Vrtačič, angažirana antropologinja
Dr. Eva Vrtačič je asistentka na Fakulteti za družbene vede, sodeluje pri predmetih socialna in politična antropologija ter informacijske kulture in subkulture. Je soustanoviteljica inštituta Danes je nov dan, ki je med drugim razvil Parlameter, internetno orodje za lažje spremljanje dela v državnem zboru. Aktivna je v hišnem sindikatu na fakulteti. Nekoč je delala na Radiu Študent. Zase pravi, da poleg drugega rada igra igre, bere, še raje pleza, se potaplja na vdih in goji kulturo lenobe, predvsem pa jo motijo iztirjeni svet in vse nepravičnosti, ki jih ta povzroča.
-
21. 7. 2017 | Mladina 29 | Kultura
Maja Smrekar, prejemnica mednarodne nagrade zlata nika
Umetnica Maja Smrekar (rojena leta 1978 v Brežicah) je maja letos na festivalu Ars Electronica prejela zlato niko, najodmevnejšo nagrado na področju medijske umetnosti ter njenih stikov s tehnologijo, znanostjo in humanistiko. V kategoriji »hibridne umetnosti« jo je dobila za serijo projektov pod imenom K-9_topologija, ki jih je v sodelovanju z biologi, genetiki in drugimi znanstveniki ustvarila v zadnjih letih.
-
30. 6. 2017 | Družba
Anja Golob je pesnica, ki poezijo ne le piše, temveč jo živi. Kar je vse prej kot lahko, kajti v njenih pesmih ni kompromisov, le najčistejša volja do življenja. Hrepeneti po življenju pa v časih Donalda Trumpa, žice na mejah in umirajočega planeta pomeni hrepeneti po revoluciji. In njene pesmi so dovolj ostre, da zarežejo v gnilo tkivo kapitalizma, njena dejanja pa odpirajo konkretne alternative. Ko ni šlo več naprej, je skupaj s somišljenicami naredila pot in ustanovila lastno založbo. Vmes je prejela dve Jenkovi nagradi in se s svojo poezijo prebila na tuje trge – vendar v nasprotju z množico »novih« obrazov in samo(p)oklicanih glasov žrtvovane generacije prehoda še zdaleč nima ambicije postati blagovna znamka.
-
7. 3. 2018 | Kultura
Iskanje brez piškotkov ni možno
