Vse dobro v prihajajočem letu!

Novoletno voščilnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. Srečno 2025!

Koliko študentov se uči slovenščine na univerzah v tujini?

Na tujih univerzah se slovenskega jezika uči ali ga študira 1850 študentk in študentov, največ na univerzah v Beogradu, Zagrebu, Bratislavi, Krakovu, Sarajevu, Buenos Airesu in Clevelandu, kažejo podatki ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Ministrstvo je v ta namen v letošnjem letu namenilo 2,4 milijona evrov. 

»Dokazali smo, da skupaj lahko dosežemo vse«

Pobuda Inštituta 8. marec Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice) za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi je zbrala milijon podpisov, so v nedeljo sporočili z inštituta. S tem so izpolnili še zadnji pogoj za predložitev državljanske pobude Evropski komisiji. Zbiranje podpisov se bo kljub temu še nadaljevalo.

Vreme / Sneg pobelil velik del Slovenije

Sneg je ponoči pobelil velik del države in povzročil več nevšečnosti v prometu. Največ ga je zapadlo na Notranjskem in Kočevskem. Cesta čez prelaz Vršič je zaprta. Obvezna je uporaba verig na avstrijski strani prelaza Korensko sedlo, opozarjajo na prometnoinformacijskem centru.

Mračna skrivnost Postojnske jame

Januarja letos je novinar Borut Mekina v članku zapisal, da je bilo lansko leto, kar zadeva turizem, nedvomno rekordno. Po za zdaj še začasnih podatkih, zbranih do novembra, je bil obisk tujih in domačih gostov za dva odstotka večji kot v rekordnem predpandemičnem letu 2019. Še bolj pa se je povečal promet na naših najbolj obiskanih turističnih točkah.

»Kritika oblasti ne samo, da mora biti dopustna, ampak je tudi zaželena«

"Kritika oblasti ne samo, da mora biti dopustna, ampak je tudi zaželena. Kot je rekel neki ameriški vrhovni sodnik pred sto leti: javna razprava je politična dolžnost, nedejavno ljudstvo je največja nevarnost za svobodo. S tem se strinjam. Treba je dopustiti kritiko sodišč."

Upokojeni zdravnik / »Zakaj ne bi pomagal, če lahko. To se mi zdi nekaj normalnega.«

"Ta ambulanta je bila ob ustanovitvi mišljena kot začasna rešitev, resnično je bil načrt, da bi država to nekako uredila in sistematično odpravila problematiko ljudi brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Ta začasnost zdaj traja že več kot 20 let."

Napad na Mladininega fotoreporterja na Ruparjevem protestu 

V aktivu fotoreporterjev in fotografov Društva novinarjev Slovenije obsojajo napad na Mladininega fotoreporterja Gašperja Lešnika med petkovim protestom Inštituta 1. oktober, ki ga vodi Pavle Rupar. Poudarjajo, da je kakršenkoli napad na fotoreporterje, snemalce ali novinarje nesprejemljiv in v popolnem nasprotju s temeljnimi načeli svobode izražanja ter novinarskega dela.

FOTOGALERIJA / Prednovoletna zabava Mladine in Kina Šiška

Kako je bilo včeraj na prednovoletni zabavi Mladine in Kina Šiška, si lahko ogledate v fotogaleriji Urške Boljkovac.

»Javni potniški prevoz je rešitev za številna okoljska in socialna vprašanja«

Javni potniški promet bi bilo treba urediti tako, da bi zmanjšali t.i. prevozno revščino - ko posameznik nima dostopa do javnega prevoza oz. si ga težko privošči. Na območjih razpršene poselitve so že dobre prakse, ki temeljijo na solidarnosti in prostovoljstvu, treba pa bi bilo mobilnost sistemsko urediti, poziva nevladna organizacija Focus.

Ko so na zaslonu prikazali jugoslovansko zastavo, so se iz publike oglasili žvižgi

Septembra letos smo v članku z naslovom "Ko so na zaslonu prikazali jugoslovansko zastavo, so se iz publike oglasili žvižgi" na Mladinini spletni strani pisali o koncertu skupine Bijelo dugme v Splitu. Na slednjem je omenjena glasbena zasedba izvedla pesem Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo, zaradi česar so hrvaški veterani in desno Domovinsko gibanje od pristojnih organov zahtevali, naj pevcu Alenu Islamoviću prepovejo vstop v državo. Islamović pa je odgovoril, da je le delavec v podjetju Gorana Bregovića.

Zakaj je radio v kriznih časih pomemben

"Radio je izjemno fleksibilen medij, ki se lahko hitro odzove na spremembe v okolju. Je zelo dober posnemovalec življenja in medosebnih odnosov, kar mu omogoča, da ostaja relevanten. Radio nagovarja poslušalce na način, ki je oseben in neposreden, vendar ne vsiljiv. To ustvarja občutek bližine in zaupanja, kar je še posebej pomembno v kriznih časih."

Pismo Arnetu Hodaliču

Maja letos je urednik Mladine Grega Repovž v uvodniku zapisal, da je bil vedno navdušenec Arneta Hodaliča. Njegove reportažne fotografije so mu odpirale svet, predvsem neverjetna barvitost ljudi z vseh celin, vedno tako svobodni, tako drugačni, vedno tako močni in zanimivi. Ko je na letošnjem zboru evrovizijske pesmi zmagal Nemo, nebinarna oseba iz Švice, pa je Hodalič na Facebooku objavil fotografijo Nema, ki mu je nalepil svojo glavo, spodaj pa zapisal: 'Da ne bom preveč starokopiten si bom po vzoru letošnjih nastopov na Evroviziji za promocijo moje knjige oblekel mini krilo, nadel debel umeten kožušček iz rož, smuknil v mrežaste nogavice in si obul copatke s cofi. Poslovni uspeh mi je že zagotovljen!"

»Ko vidim, da vsako leto neki košarkar dobi državljanstvo, medtem ko država zavrača številne begunce, se res zgrozim«

"Ko vidim, da vsako leto neki košarkar dobi državljanstvo, pa še nikoli ni bil tukaj, medtem ko država zavrača številne begunce, se res zgrozim, pa imam rad košarko. Etnonacionalizem je bil v devetdesetih res močan. To ni posebnost slovenske družbe, v vseh nacionalnih državah po vsem svetu sta prisotna rasizem in nacionalizem, v Sloveniji struktura rasizma in nacionalizma ni nič drugačna kot kje drugje. Temelji na dehumanizaciji drugega človeka. Strukturno ni bistvenih razlik med nacionalističnimi zločini 20. in 21. stoletja, če govorimo o njihovem namenu. Cilj tako izbrisa kot Srebrenice, Gaze ali kateregakoli zločina nacionalizma je uničiti sovražnika skozi dehumanizacijo. Pri izbrisu ni prišlo do uničenja s puško tako kot v vojni v Bosni in na Hrvaškem, pač pa do uničenja s svinčnikom na birokratski način. Pogoji so bili takšni, da z orožjem to ni bilo mogoče, vojna ni bila dovolj dolga. Ali bi jih fizično eliminirali v vojni, če bi ta trajala, ne bomo nikoli vedeli, a vse kaže na to, da bi jih."

Živali niso darilo

Dobrodelna kampanja Živali niso darilo, ki je lani opozarjala na težave nepremišljenega podarjanja živali, ima letos dodatno noto - konkretna dejanja za pomoč živalim. V ospredju kampanje so odgovorno ravnanje, obdarovanje živali in pomoč zavetiščem, s čimer pozivajo naj namesto podarjanja živali te obdarimo ali z donacijami podpremo zavetišča.

»Tovarna umetne inteligence bo gradila na potrebah slovenskega gospodarstva«

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je objavilo spletno anketo za podjetnike, s pomočjo katere bodo pripravili prijavo na razpis za novi superračunalnik. Na podlagi ankete bodo pristojni prepoznali ključne potrebe in izzive za uvajanje umetne inteligence in visokozmogljivih računalnikov. Rok za izpolnitev ankete je 20. december.

Zakaj so priročniki za samopomoč, ki jih pišejo moški, najbolj prodajane knjige v Sloveniji?

Kot je februarja letos v članku razkrila Manca G. Renko, so izložbam slovenskih knjigarn zavladale naslovnice, na katerih so moški obrazi. Natančneje, obrazi slovenskih moških, ki nam skozi svojo zgodbo povedo, kako bi morali živeti, da bi bili srečni, zdravi, trezni, uspešni in pomirjeni. Posvetila se je petim najbolj izpostavljenim avtorjem: Mihi Šaleharju, Aljoši Bagoli, Davidu Zupančiču, Klemnu Selakoviču in Borutu Pahorju.

Je pojem brezogljična družba res povsem zlorabljen?

"Pri vsaki proizvodnji elektrike nastaja CO2. Imel sem nekaj predavanj, med katerimi izpostavljam splošno veljavne neresnice. Pojem brezogljična družba je povsem zlorabljen. Ni brezogljične družbe! Že izdelava tehnologije za proizvodnjo elektrike sprošča CO2. V celotni življenjski dobi so izpusti CO2 najnižji v jedrskih elektrarnah. Izpusti so nižji kot pri elektriki iz sončnih elektrarn – ker se pri izdelavi fotovoltaičnih panelov sprosti veliko CO2."