Drugačen način vpisa v srednjo šolo

Učence v novem šolskem letu čaka nekaj sprememb. Med drugim bodo morali obvezno nacionalno preverjanje znanja (NPZ) opraviti tudi tretješolci, rezultati NPZ v 9. razredu pa bodo imeli večjo težo pri vpisu v srednje šole. Doslej so bili odločilni samo za tiste, ki so se ob velikem navalu na katero od srednjih šol znašli na spodnji meji omejitve vpisa, zdaj bodo – poleg točk, ki jih učenci zberejo z zaključnimi ocenami iz obveznih predmetov zadnje triade – sestavljali 40 odstotkov vseh mogočih točk (20 odstotkov iz slovenščine oziroma italijanščine ali madžarščine in 20 odstotkov iz matematike).

Odiranje divjega prašiča za otroke

Sredi avgusta je v občini Renče-Vogrsko potekal že 11. tabor preživetja v naravi, namenjen osnovnošolcem, predvsem najmlajšim, otrokom od 6. do 9. razreda osnovne šole. Štiridnevni tabor je pripravila tamkajšnja civilna zaščita v sodelovanju s Slovensko vojsko, policijo, gasilci in lovci, otroci pa so se učili prve pomoči, kurjenja in kuhanja v naravi. Ter odiranja in razkosavanja kadavra divjega prašiča.

Epilog izmišljenega migrantskega napada(?)

Poročali smo o »incidentu«, med katerim naj bi bil junija letos na ljubljanskem mestnem avtobusu migrant napadel osnovnošolko. Novica se je kot požar razširila po družbenih omrežjih, nato pa so o njej začeli pisati še mediji, politiki z desnega političnega pola pa so incident izrabili za podpihovanje strahu pred migranti v času evropskih volitev. A izkazalo se je, da se dogodek v resnici ni zgodil, policija je preiskavo julija končala. Ostalo pa je vprašanje, kdo je odgovoren za širjenje neresnice.

»Fajtamo dalje«

Malokdo se lahko pohvali s tem, da njegovim zamislim rade prisluhnejo svetovno znane vplivnice, kot sta Oprah Winfrey in Diane von Fürstenberg, ali pa političarke, kot sta Hillary Clinton in Jacinda Ardern. Ali s tem, da dni preživlja v družbi Nobelovih nagrajenk in aktivistk z vsega sveta. Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, je v tem pogledu izjema.

»Pred 30 leti ni bilo nič zelo nenavadnega, če sta se v šoli stepla mladoletnika. Danes je drugače.« 

Odziv lokalnih oblasti in državne politike na domnevno povečanje kriminalitete (in vse druge težave) v romski skupnosti je bolj ali manj represiven. Predvsem bolj. Pravosodju se očita, da je do Romov preveč popustljivo, zapori pa so jih hkrati polni. In bodo le še bolj. Strožji bo nadomestni zapor, mladoletne Rome bi pošiljali v zapor že s 14 leti. O kazenskopravnem reševanju vprašanj, povezanih z romsko skupnostjo, smo se pogovarjali z Mojco Mihelj Plesničar, ki raziskuje področje kaznovanja v kazenskem pravu, predvsem v povezavi z marginaliziranimi skupinami, med katere sodijo mladostniki, ženske, tujci in seveda Romi.

V Ljubljani je na tisoče praznih stanovanj

Ljubljana doživlja stanovanjsko krizo, čeprav je veliko stanovanj v mestu praznih. Kot rešitev se ponuja progresivni nepremičninski davek, saj bi omejil špekulativno nakupovanje nepremičnin. Ministrstvo za finance namerava predlog davka na nepremičnine predstaviti do konca leta, pričakovati pa je nasprotovanje številnih vplivnih skupin.

Boj proti vročini

Poletja še ni konec, prav tako še vedno vztraja vročina. Leto 2023 je na podlagi meritev obveljalo za najbolj vroče od začetka merjenja leta 1880. Čeprav letošnjih podatkov še nimamo, se zdi, da bi leto 2024 lahko preseglo lanske temperaturne rekorde.

Geričeva nova služba 

S septembrom na računsko sodišče prihajajo okrepitve, kot svetovalec predsednice Jane Ahčin za področje odnosov z javnostmi se bo tam zaposlil Rajko Gerič, dolgoletni novinar in medijski operativec SDS, nazadnje, v času zadnje Janševe vlade, odgovorni urednik vzporednega informativnega programa na 2. programu TV Slovenija, ki ga je poskušalo vzpostaviti tedanje vodstvo javne radiotelevizije. Uvrščen bo v 53. plačni razred, to pomeni, da bo brez dodatkov na mesec prejemal 2245,51 evra neto plače.

»Letos in lani smo imeli v Sloveniji srečo, ker nismo imeli smrtnih žrtev«

Rok Fazarinc ima več kot 40 let delovnih izkušenj, pridobljenih pri vseh najpomembnejših projektih zagotavljanja protipoplavne varnosti ob slovenskih vodotokih. Zadnja desetletja je v živo spremljal in analiziral učinke vseh velikih poplav in drugih sorodnih dogodkov, kot so plazovi. Po lanskih poplavah je postal vodja sveta za vode pri ministrstvu za naravne vire, nato pa tudi član vladnega sveta za obnovo, to pomeni, da je vsak dan vpet v sprejemanje sanacijskih odločitev in tudi snovanje vizije, kako naprej.

Milijarde za razgradnjo nuklearke

V nemški zvezni deželi Bavarski so pred dvema tednoma, 16. avgusta, porušili dva 143-metrska hladilna stolpa najstarejše nemške nuklearke Grafenrheinfeld, ki je bila zgrajena sočasno s krško nuklearko. Rušenje se je zavleklo za uro in pol zaradi projedrskega protestnika, ki se je znotraj območja detonacije privezal na električni drog 10 metrov nad tlemi. Rušitvena dela so stala okoli tri milijone evrov. To je seveda le fragment v dragem in dolgem procesu, ki šele sledi zaprtju nukleark in kjer ostaja globalno največji izziv, kam trajno z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom. Tudi za razgradnjo in »očiščenje« lokacije obstoječe jedrske elektrarne v Krškem, katere delovanje je bilo lani podaljšano do leta 2043, bomo potrebovali desetletja in več milijard – vsaj 2,2 milijarde evrov, kažejo že ocene iz leta 2018, ki so zdaj predmet revizije. V novi, še nepotrjeni reviziji, ki je ušla v javnost, pa se pojavlja tudi ideja, da se delovanje elektrarne podaljša še za dodatnih 20 let, do leta 2063.

»Človek je bil ubit pred našimi očmi. Nobenega usmiljenja ni. Nenehno nas pobijajo.«

Ahmed Al Masri je profesor francoščine na Univerzi Al Aksa. Odraščal je v družinski hiši v kraju Bejt Hanun na severu Gaze. Po izraelskem vojaškem vdoru leta 2014 se je preselil v mesto Gaza, ker je menil, da bo tam življenje varnejše. Univerze Al Aksa, Bejt Hanuna in njegovega stanovanja v mestu Gaza ni več. Marsičesa ni več. Ahmed zdaj živi v šotoru skupaj z ženo in delom njene družine: starši in sestro s tremi otroki, starimi 18, 14 in 12 let. Trenutno so nastanjeni ob cesti blizu kraja Derbala na jugu Gaze. Intervju je bil opravljen prek aplikacije WhatsApp, ker ima Ahmed v telefonu nameščeno virtualno kartico eSIM, ki mu omogoča dostop do interneta prek izraelskega telekomunikacijskega omrežja.

Štipendiranje nadarjenih v okolici

Zoisova štipendija, torej štipendija, ki jo država daje nadarjenim dijakom in študentom, je v naši regiji unikat. Sosednja Hrvaška na državni ravni za študente ponuja le dve štipendiji, ena je namenjena študentom, ki imajo nižji socioekonomski status (ta ima tudi največ prejemnikov), druga pa je namenjena študentom znanstvenih, tehničnih, inženirskih in matematičnih študijskih smeri. Srednješolcem štipendije ponuja sklad Hrvatska za djecu (Hrvaška za otroke) v lasti države, a teh prejemnikov je razmeroma malo, letos jih bo 150. Nekaj štipendij za dijake in študente je na voljo še na lokalni ravni.

Kaj je narobe s slovenskim štipendijskim sistemom?

V Sloveniji obstajata dve pomembni štipendiji: državna, ki naj bi omogočala čim daljše izobraževanje socialno šibkim dijakom in študentom, ter Zoisova štipendija, ki naj bi spodbujala nadarjene. Obe štipendiji ciljev ne dosegata v celoti, četudi bo odslej mogoče prejemati obe skupaj.