Omejitve hitrosti / Bomo sledili velikim evropskim mestom?

V Parizu se bo s 1. oktobrom omejitev hitrosti na mestni obvoznici zmanjšala s 70 kilometrov na uro na 50. Odločitev je sprejela pariška županja Anne Hidalgo. Napovedala jo je že januarja, veljati pa bo začela zdaj, po olimpijskih in paraolimpijskih igrah, ki so potekale v mestu. Leta 1973, ko je bila obvoznica odprta, je bila hitrost na njej omejena na 90 kilometrov na uro, leta 2014 so jo znižali na 70, zdaj na 50 kilometrov na uro. Mestne oblasti so poudarile, da bo zaradi tega ukrepa promet tekel hitreje, to pomeni, da bo večina voznikov na cilj prišla prej, ne pozneje. Povprečna hitrost na obvoznici je že zdaj le 50 kilometrov na uro čez dan, od 30 do 45 v času prometnih konic in 60 ponoči.

Nekdanjemu novinarju Nova24TV pogojno pet mesecev zapora

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je pred dnevi končal kazenski postopek na podlagi zasebne tožbe digitalnega umetnika Vuka Ćosića zoper Luko Perša, ustanovitelja in urednika spletnega medija Prava, ki se je pred tem novinarsko (s)kalil na portalu Nova24TV.

Za strpnost, proti rasizmu

V soboto, 7. septembra, je v Postojni v organizaciji urada za oskrbo in integracijo migrantov potekal nogometni turnir pod geslom »S športom do strpnosti«. Na njem so sodelovale tri ekipe – begunska reprezentanca Slovenije, domače moštvo NK Proteus Postojna in ekipa mladoletnikov brez spremstva, ki so nastanjeni v Postojni. »Urad in domači postojnski nogometni klub NK Proteus Postojna sta na turnirju spletla tesne vezi, lokalni nogometni klub pa bi lahko omogočal vadbo nogometa še večjemu številu mladoletnikov brez spremstva, ki so nastanjeni v namestitvi za mladoletnike brez spremstva,« so zapisali na spletni strani urada.

Res ne gre brez pujsa?

Pred tednom smo pisali o dopisu zavoda Petka, ki v nekaj šolah v okolici Žalca skrbi za šolsko prehrano. Z dopisom je zavod starše obvestil, da obrokov v prihodnje ne bo več prilagajal otrokom, ki zaradi svoje veroizpovedi ne smejo jesti svinjine, to so v Sloveniji muslimani. »Vsi priseljenci morajo razumeti, da so se s prihodom v Slovenijo odločili, da se bodo prilagodili našim navadam, tradiciji in načinu življenja in se tako uspešno integrirali v naše okolje.«

Najmanj poslov v desetletju

V prvem letošnjem četrtletju je bilo v Sloveniji skupno prodanih 2057 stanovanj in hiš, kar je pol toliko kot na vrhuncu sredi leta 2021 (4153 prodaj) in celo najmanj po tretjem četrtletju leta 2013, ko se je gospodarstvo spoprijemalo s kriznimi razmerami in varčevalnimi ukrepi, ugotavlja Banka Slovenije v zadnjem, ta mesec objavljenem Pregledu makroekonomskih gibanj. Predrag Todić, direktor podjetja Ljubljana nepremičnine, potrjuje, da je na trgu trenutno »nekakšen velik vakuum«; zaradi skromne ponudbe (pre)dragih rabljenih stanovanj se čaka na nov val novogradenj.

Ko gradnja povezuje

Brvi so praviloma ožji mostovi za kolesarje in pešce, ki znotraj urbanih prostorov ali naravne okolice igrajo pomembno vlogo: premoščajo reke, kanjone, potoke, ustvarjajo nove bližnjice, pešpoti in kolesarske poti, nekatere tudi precej uspešno estetsko dopolnijo krajino in postanejo prave mestne ikone in simboli.

Snejana Lachi izdeluje lestence v tehniki makrameja

Prostor so napolnile igrive sence, ustvarila jih je svetloba, ki je pronicala skozi umetelno vozlane vzorce lestenca. Bogate svetlobne risbe so poskrbele za skrivnosten ambient, ki je utripal, kot da bi ga napolnila mehka glasba, izvabljena iz stare, hruškasto oblikovane lutnje. Lestenec je v tehniki makrameja izdelala Snejana Lachi. Njeno ime se izgovori Snežana Laki, v Slovenijo je prišla po dolgi poti vse od rodne Moldavije prek Rusije in Hrvaške, kjer je maturirala na jezikovni gimnaziji, nato pa pred 17 leti prišla študirat ruščino in južnoslovanske jezike na ljubljansko Filozofsko fakulteto.

Kako se spreminja narava bivanja?

Velja po kakovostnem bivanju je stara toliko kot človeštvo. Temeljne sestavine kakovosti bivanja so prijetno, zdravo in čisto bivalno okolje, urejena infrastruktura, dostopne storitve ( javni prevoz, zdravstvena oskrba, varstvo otrok, šole, uradi), bližina zelenega pasu, čut pripadnosti, solidarnost, vključenost v javno življenje. Kljub temu ima vsak posameznik glede na življenjski slog svojo predstavo o tem, kaj je potrebno za kakovostno bivanje, prioritete pa se (lahko) v različnih življenjskih obdobjih spreminjajo. Posameznikove prioritete izražajo tudi širše družbenopolitično ozračje in splošno uveljavljene družbene vrednote.

Težave vozačev / Šolarji na avtobusnih postajah

Ko so se nekateri šolarji na začetku novega šolskega leta odpravili v šolo, so stali na avtobusnih postajah zaman, avtobusov ali ni bilo ali pa so povsem polni peljali mimo. Spet drugi so presenečeni ugotovili, da avtobusi ne vozijo več ob urah, ki so jih bili vajeni, ali pa da se je pot na njihovi običajni povezavi nenavadno podaljšala.

Prilagodite se našim navadam!

Na začetku šolskega leta so starši učencev Osnovne šole Žalec I in II prejeli obvestilo, da se odslej šolska prehrana ne bo več prilagajala željam staršev muslimanske veroizpovedi. Obvestilo je podpisala Bina Lokar, direktorica Zavoda Petka, ki skrbi za prehrano v tej šoli.

Solidarnost se nadaljuje

Odprtju razstave ob obletnici lanskih poplav v Črni na Koroškem bo 21. septembra sledila še javna dobrodelna dražba. Ta se bo začela ob 18. uri v Kulturnem domu Črna na Koroškem.

»Del večinskega prebivalstva ne bo Romov nikoli sprejel«

Franci Kek je delu javnosti najbolj znan po organizaciji nekdaj enega največjih glasbenih festivalov na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Rocka Otočec. Drugemu delu po skriti kameri, spet tretjemu po tem, da je bil poslanec državnega zbora. Zdaj je že nekaj let predvsem sobodajalec. V državni zbor je bil leta 2008 izvoljen kot član stranke Zares in tudi nasploh se prišteva k političnemu polu, ki se razteza levo od sredine. Pred leti je sodeloval pri komunalnem urejanju največjega romskega naselja v jugovzhodni Sloveniji Brezje-Žabjak in vsaj odtlej ne skriva svojih mnenj o romski skupnosti, ki bi morda sodila v svetovni nazor na drugi strani politične daljice, čeprav vsaj na Dolenjskem glede vprašanj, povezanih z Romi, nič ni tako enostavno.

Ne dovolimo, da bi o naši prihodnosti odločali tehnokrati

Čez dva meseca bomo imeli (prvi) posvetovalni referendum o gradnji nove nuklearke. Vprašanje se bo glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« Razen Levice so vse parlamentarne politične stranke poenotene. Vse, leve in desne, bolj ali manj podpirajo gradnjo druge nuklearke, katere eksistenca je tako rekoč zagotovljena. Ravno tako zagrete za nov objekt so številne nevladne organizacije, predvsem gospodarske in delodajalske. Gradnjo zagovarjajo mnogi elektroenergetski strokovnjaki, elektroenergetiki in fiziki ter posredno tudi njihove institucije, kot so Elektroinštitut Milan Vidmar, Institut Jožef Stefan ter ljubljanska in mariborska fakulteta za elektrotehniko. Zdi se, da novi nuklearki ne more nasprotovati nihče pri zdravi pameti.

Je stroka res neodvisna?

»Davkoplačevalci ne bodo plačali ničesar,«  je ena od trditev, ki so jo v državni energetiki,konkretno v Holdingu Slovenske elektrarne, in tako imenovani stroki vehementno ponavljali leta 2011, tik pred gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Trinajst let kasneje je realnost drugačna. »Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) se je zaostrilo do te mere, da ji brez ukrepanja države z letom 2025 grozi stečaj,« je prejšnji teden strnila STA. Sprejeta bosta interventni zakon in začasna rešitev, s katero se bo delovanje TEŠ in premogovnika Velenje omejilo na ogrevanje 35.000 prebivalcev Šaleške doline, ocenjeni strošek države pa naj bi bil v tem primeru približno 150 milijonov evrov na leto. So med projektoma TEŠ 6 in aktualno gradnjo drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) vzporednice? Navajamo zgolj pet podrobnosti oziroma podobnosti.

Globalna greznica (kiber)kriminala

Ko je ruski tehnološki velikan Pavel Durov, ustanovitelj »ruskega Facebooka« VKontakte in izvršni direktor razvpite aplikacije Telegram, konec prejšnjega meseca s svojim zasebnim letalom pristal na pariškem letališču Le Bourget, mu ni uspelo priti do črnega sedana, v katerem ga je pred terminalom čakal osebni šofer.