Mračna plat igričarske panoge

Čeprav se zdi, da se je stavka igralcev in scenaristov, ki je hollywoodsko produkcijo lani ohromila za skoraj pol leta, šele dobro končala, je ameriški sindikat igralcev SAG-AFTRA, ki ima dobrih 160 tisoč članov, te ponovno pozval, naj gredo na ulice. Tokrat igralci s transparenti ne mahajo pred štabi filmskih studiev in pretočnih platform, temveč protestirajo proti nevzdržnim delovnim razmeram pri produkciji videoiger.

Disleksija danes

Po podatkih zavoda za šolstvo število vlog za odločbo, ki omogoča olajšave otrokom s posebnimi potrebami, zadnjih pet let narašča. Leta 2022 je zavod prejel 11.525 zahtevkov za odločbe, leta 2023 že 12.088 in letos ima za zdaj v obravnavi 10.689 vlog. Povečalo se je tudi število vlog za postopek usmerjanja otrok, ki so v devetem razredu in prvič oddajajo to zahtevo. Pravico do odločbe imajo številni otroci, ki potrebujejo različne prilagoditve glede na svoje težave in posebne potrebe. V Svetovalnem centru Ljubljana, kjer se podrobneje ukvarjajo z otroki z učnimi težavami, so opazili, da je disleksija najpogosteje prepoznana v četrtem razredu, ko se že pričakuje, da je otrok ponotranjil vse veščine, ki sodijo k pismenosti in naj bi se jih naučili v prvi triadi. Večkrat je odkrita pri dečkih kot pri deklicah.

Direktorji bi raje dizelski SUV

V Sloveniji je bilo leta 2023 registriranih skupaj 14.463 električnih vozil, kar je 52,2-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kot kažejo podatki iz letnega poročila Agencije za energijo o stanju energetike, v katerem spremlja tudi elektromobilnost. Kot leto prej je bil največji prirast lani pri baterijskih električnih vozilih (BEV); v kategoriji osebnih vozil se je njihovo število povečalo za 3859 ali medletno kar za 50 odstotkov. Sledijo priključni hibridi (PHEV), katerih število je med osebnimi vozili lani zraslo za 977 ali kar za 63 odstotkov.

»Ni treba nekih hudih znanstvenih dokazov za to, da se populacija žuželk zmanjšuje«

Dušan Klenovšek (1962) je po izobrazbi učitelj biologije in kemije, zadnje desetletje zaposlen v Kozjanskem parku, prej leta na novomeški enoti zavoda za varstvo narave. Spremlja naravo zlasti v okolici Spodnje Save, s fotografskim objektivom beleži živali, rastline, pa tudi redne stranpoti človeka. Je avtor več knjig in prispevkov o naravi, s številnimi nagovarja tudi mlajše, o naravi in vrstah pogosto predava ter redno ozavešča tudi na družbenem omrežju.

Bolnišnica dobrih odnosov

Bolnišnica za otroke v Šentvidu pri Stični je ena najmanjših slovenskih bolnišnic. Ker je namenjena zdravljenju kroničnih bolezni otrok in rehabilitaciji malih bolnikov, je tudi nekaj posebnega: otroci so pacienti posebne vrste, je razložila njena direktorica Tanja Smrekar. Potrebujejo več časa, da se privadijo na novo okolje, da začnejo zaupati zdravnikom, hkrati pa so lahko njihove težave tudi zelo zapletene. V bolnišnici zato spodbujajo samoiniciativnost in ustvarjalnost zaposlenih. Njihov način dela naj bi bil, tako direktorica, celosten in interdisciplinaren. Zdravniki, medicinske sestre in zdravstveni sodelavci si recimo na srečanjih vsak dan izmenjujejo informacije o otrocih; kako se ti odzivajo na terapije, kako se njihovi izvidi razlikujejo od normalnih, kje se kažejo težave. »Ni namreč rečeno, da bo otrok zaupnika prepoznal v zdravniku. Lahko je to psiholog, psihoterapevt, kineziolog, delovni terapevt, dietetik ali pa novi prijatelj, ki ga je spoznal med obravnavo,« razlaga direktorica. Redno pri obravnavah sodelujejo z drugimi zdravstvenimi ustanovami, po potrebi pa tudi z vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami.

Odsotnost enotne strategije

Skrb za mestno drevje postaja vsako poletje, v času vse pogostejših vročinskih valov, stalna tema. Kljub temu pa na državni ravni Slovenija nima strategije, ki bi občinam dala natančna navodila, kako čim učinkoviteje skrbeti za drevesa v urbanem okolju. Tako so občine prepuščene same sebi, ene so pri tem bolj uspešne, druge manj.

Izrael omejuje svobodo tudi svojim državljanom

V Izraelu je prav zdaj v obravnavi predlog zakona, ki bi omejil svobodo govora na univerzah in vladi omogočil, da nezaželene profesorje odpusti. Zakon predvideva ustanovitev sveta, ki bi ga imenovala vlada, ta pa bi nato imel možnost univerzam naložiti, da posameznega profesorja odpustijo zaradi »podpore terorizmu«. Če tega ne bi storile, bi jih država lahko nehala financirati. Prestal je že eno od štirih glasovanj v izraelskem parlamentu (knesetu), uspeh se mu obeta tudi na drugih.

Zgodovinska žalost

Pred dnevi je ljubljanski živalski vrt »ZOO Ljubljana« sporočil, da je v sodelovanju s še nekaj drugimi tujimi vrtovi v naravo »vrnil« kak ducat alpskih kozorogov, od katerih jih je bilo pet vzrejenih v ljubljanskem živalskem vrtu. Dogodek so poimenovali »zgodovinska vrnitev živali v naravo«, kar naj bi nakazovalo, da je šlo za zelo pomemben dogodek. Dejansko pa sicer na prvi pogled plemenito dejanje razkriva vso bedo obstoja ljubljanskega in v bistvu živalskih vrtov nasploh.

»Okoli 15 odstotkov delavcev pri nas je prejemnikov minimalne plače«

Širša Slovenija jo pozna kot tisto, ki je »okregala« Janeza Janšo na Kredarici, bila je eden najvidnejših obrazov petkovih protestov. A Tea Jarc je v prvi vrsti sindikalistka. Bila je predsednica sindikata Mladi plus, maja lani pa je bila – kot prva Slovenka in tudi prva oseba iz balkanske regije – izvoljena v vodstvo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Dejansko je Slovenka na eni najvišjih mednarodnih funkcij. Postala je namreč konfederalna sekretarka te krovne sindikalne organizacije v Evropi, ki zastopa kar 43 milijonov delavcev iz vse Evrope. S Teo Jarc smo se pogovarjali o prihodnosti dela in sindikalnega organiziranja, pa tudi o tem, ali v Sloveniji res, če gre verjeti nekaterim gospodarstvenikom, še zmeraj vlada komunizem.

Naraščajoči občutek ogroženosti zaradi migrantov ali Romov navkljub ugodni stopnji varnosti v državi

»Ko boste to brali in prebrali, ne boste več mirno spali. Še več. Ko se boste zbudili, boste odhiteli v najbližjo specializirano prodajalno in se oborožili,« uvodnik Demokracije Magazina, posebne izdaje tednika Demokracija, posvečene migracijam, začne urednik Boris Tomašič, sicer programski direktor in solastnik televizijske postaje Nova24TV. Res je, Demokracija in Nova24TV sta v neposredni lasti politične stranke SDS in njenih članov in funkcionarjev, ki pri vprašanju migracij (in prenekaterih drugih) zastopajo najbolj skrajno desna stališča oziroma politiko. Politiko, ki jo je novoizvoljeni evropski poslanec iz te stranke Branko Grims nedavno opisal kot »najbolj desno v politični ponudbi«. A prepričanje, da glavno mesto in država nasploh nista več varna zaradi migrantov, je vse bolj splošno razširjeno tudi v manj desnih, torej vsaj v sredinskih, če ne že skoraj tudi v levih delih volilnega telesa. Vsekakor bi našli več ljudi, ki so prepričani o tem, kot nasprotno. Pa ima vse to podlago v dejstvih, statistiki, v stvarnosti nasploh?

RTV / Nezakonita odpoved

Junija lani je Uroš Urbanija, takratni direktor Televizije Slovenija in ena od ključnih oseb, ki so SDS omogočile politični prevzem javne RTV, Zemiri A. Pečovnik, urednici oddaj o kulturi, kot delodajalec izrekel najostrejši ukrep: odpustil jo je. Izredna odpoved delovnega razmerja jo je doletela, ker naj bi bila pri službeni poti na filmski festival v Cannesu, za katero ji je Urbanija večer pred odhodom odpovedal soglasje, a je nanjo vseeno odšla, izpeljala goljufijo. Vendar goljufije ni bilo: tako je zdaj, leto kasneje, presodilo delovno in socialno sodišče v Ljubljani in poudarilo, da urednica s svojo sicer resda samovoljno odločitvijo z ničimer ni škodovala RTV Slovenija, temveč je delovala izključno v njeno dobro, saj je za njen program pripravila več prispevkov s pomembne kulturne prireditve. Še več, oškodovana je bila kvečjemu ona sama, ker je bila deležna izživljanja in mobinga Uroša Urbanije, ki svojih razlogov za takšno odločitev po mnenju sodišča ni ustrezno pojasnil.

Lažno o migrantih

Ravnateljica OŠ Brezovica se bo zaradi širjenja lažne zgodbe o napadu migranta morala zagovarjati pred šolskim svetom, zoper njo pa je bila podana tudi prijava na policijo. Nekateri mediji so pred mesecem pisali, da naj bi bil 24-letni Maročan na avtobusu napadel in porezal osnovnošolko. Med policijsko preiskavo se je izkazalo, da se dogodek ni zgodil.

Duševne bolečine

Popoldanski kmetiji Možgan v Leskovcu pri Krškem so različne uradne službe redno izdajale opozorila, da mora izboljšati skrb za dobrih 20 glav goveda, potem pa je veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic novembra lani 24 glav živine, ki je živela na prostem v blatni kotanji, odvzela. Za odvzem ne bi javnost nikoli slišala – kot ni slišala za preostalih 211 lani in 146 predlani odvzetih glav goveda – če ga ne bi politična desnica izkoristila za napad na ureditev, ki za kmete prinaša nekatere omejitve pri ravnanju z živalmi ter naravo in okoljem nasploh.