• Uredništvo

    26. 12. 2023  |  Družba

    »Slovenija bi morala biti bolj stroga pri preprečevanju in regulaciji sovražnega govora«

    "Slovenija ima glede druge svetovne vojne, genocida in posledic sovražnega – rasističnega – govora posebej bolečo lastno izkušnjo. In menim, da bi do problema sovražnega govora in do tega, kam ta lahko pripelje, morali biti bolj občutljivi. Danes v Sloveniji, petnajst let po uvedbi družbenih omrežij, trideset let po razmahu interneta v takšni in drugačni obliki, nimamo učinkovitega pregona sovražnega govora. V zadnjem obdobju smo se šele začeli pogovarjati o tem, da imamo na internetu in družbenih omrežjih težave s tovrstnim govorom. Tudi politiki si pri tem zatiskajo oči ali celo spodbujajo sovražni govor. Nekateri celo uporabljajo podobne elemente pri svojem diskurzu, kot je nacizem in fašizem. Z vidika slovenske zgodovine se zdi to posebej zavržno dejanje."

  • Uredništvo

    24. 12. 2023  |  Družba

    »Obstanek slovenskih medijev še nikoli doslej ni bil tako negotov«

    "Obstanek slovenskih medijev od nastanka države naprej še nikoli doslej ni bil tako negotov. Nikoli doslej se še ni zgodilo, da kriza medijev istočasno lomi tako javno radiotelevizijo kot dobršen del zasebnih medijev, časopisna založniška podjetja pa še posebej. In nobenega naključja ni v sovpadanju teh dveh fenomenov, saj je že na parcialnih, celo čisto zasebnih interesih zasnovan zakon o RTV Slovenija iz sredine 90. let polje javne službe RTVS opredelil tako nedomišljeno in na široko, da so si dostop do sredstev od RTV-naročnine zagotovili priskledniki, ki nimajo nikakršne zveze z javno službo. Po drugi strani sta zasebne medije taisti zakon in nato ambicija vladajočih političnih klik, da si ustanovijo svoje paradržavne medije, potisnila v položaj, ko se morajo na miniaturnem, komaj dvomilijonskem trgu spopadati z nelojalno konkurenco Republike Slovenije."

  • Uredništvo

    23. 12. 2023  |  Družba

    »Janez Janša s preteklostjo nima problema«

    "Počasi se zaključuje še eno leto. Leto, ki bo šlo hitro v pozabo. Leto, ki že danes postaja del preteklosti. S preteklostjo so vedno same težave. Kaj naj počnemo z njo? Jo hitro pozabiti, jo počasi spreminjati ali jo vedno znova obujati k življenju? Janez Janša s tem nima problema. Rad sili daleč nazaj in s stoletnimi izmišljenimi sanjami našega naroda, postavljenimi v noriško kraljestvo, utemeljuje vsak nacionalizem in vsak napad na drugače obarvane zemljane. Še raje zgodovino spreminja, jo malo prireja in uporablja kot orožje. Manipulacija je metoda, ki vedno vžge. Posebej skozi slikovni material. Najraje pa jo pozablja. Posebej svojo. Pozablja, da je bil veren komunist, da je častil Tita, bratstvo in enotnost ter od drugih zahteval, da so karseda ortodoksni v svoji komunistični drži."

  • STA

    22. 12. 2023  |  Družba

    Vrednost neporabljenih odmerkov cepiv ocenjena na okoli 27 milijonov evrov

    Ob vseh spremembah sevov koronavirusa in s tem različic cepiv proti covidu-19 ter interesa za cepljenje, so določene količine cepiva ostale neporabljene. Vrednost teh odmerkov je ocenjena na okoli 27 milijonov evrov, so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje. Po podatkih NIJZ so doslej v Sloveniji zavrgli dobre tri milijone odmerkov.

  • Uredništvo

    22. 12. 2023  |  Družba

    »Preostane nam čakanje na novo Sinead O'Connor«

    "Šele papež Frančišek je zares prisluhnil žrtvam spolnih zlorab in ob hudih uporih v cerkvenih vrstah na glavo obrnil dotedanje protokole, ki so zadevali prijave kleriškega nasilja, ravnanje z žrtvami in storilci. Številni menijo, da tudi Frančišek ni naredil vsega, kar bi moral, toda po dobrih tridesetih letih od odmevnega nastopa irske glasbenice je vseeno v Cerkvi zelo drugače: v vrhovih njenih hierarhij ni več nikogar, ki bi si drznil podvomiti o obstoju množične pedofilije med božjimi služabniki. Vsaj javno ne."

  • Luka Volk

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Konec izkoriščevalskih platform?

    Evropski parlament in svet sta dosegla dolgo pričakovani dogovor o novi direktivi o delu prek platform, ki naj bi uredila pravni status platformnih delavcev. To so tisti, ki ponujajo storitve prek spletnih platform – pri nas je verjetno najbolj znana aplikacija za dostavo hrane Wolt –, a tam niso zaposleni. Zakonodaja jih obravnava kot samozaposlene, četudi v resnici niso, saj ima njihov odnos z delodajalcem vse elemente delovnega razmerja. Gre kakopak za novodobno obliko izkoriščanja, ti delavci ne uživajo enakih pravic, kot jih imajo zaposleni, nimajo plačanega dopusta in socialne varnosti … Nova evropska direktiva bi to utegnila spremeniti.

  • Matic Gorenc

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Rdeča puščica v Ljubljani?

    Verjetno bosta Slovenija in Italija spet dobili neposredno železniško povezavo, in to med Ljubljano in Milanom. Pot bi opravljali hitri vlaki Frecciarossa (Rdeča puščica), povezava pa bi po nekaterih informacijah lahko zaživela že aprila 2024. Hkrati Dušan Mes iz Slovenskih železnic napoveduje, da bo po letu 2026 pot iz Ljubljane do Maribora trajala manj kot uro in pol.

  • Luka Volk

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Nepravilnosti pri poslovanju ljubljanske študentske organizacije

    Če boste ljubljanske študente vprašali, kaj jim pomeni Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOUL), bo marsikateri rekel, da je ta sinonim za korupcijo. To se morda zdi pretirana oznaka, a vseeno drži, da je študentska organizacija v zadnjih nekaj letih, odkar jo vodi direktor Andrej Klasinc, postala prej podjetje kot pa organizacija v javnem interesu. No, v resnici se je to dogajalo že prej.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Aleksander Mervar / »Nehajmo govoriti o nižji ceni elektrike, ker je ne bo. Pozabimo na obdobje pred letom 2022.«

    V hierarhiji državnih elektroenergetikov zaseda Aleksander Mervar najvišje mesto: ni le direktor Elesa, to je državnega podjetja, ki skrbi za visokonapetostno omrežje, od letos, ko je vlada Elesu pripojila še družbo SODO, je odgovoren tudi za distribucijsko omrežje, torej za vso infrastrukturo od daljnovodov do hišnih priključkov. Mervar je svojo kariero začel v Zasavju, zapiral je Rudnik Trbovlje - Hrastnik, vodil je ljubljanski TE-TOL, od leta 2013 je na čelu Elesa, od junija letos pa je tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije.

  • Peter Petrovčič

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Tisoče kilometrov od Maroka

    Prejšnji četrtek je na ljubljanskem letališču pristalo letalo iz Turčije s 23 državljani Sirije – štirimi družinami in enim posameznikom – ki bodo novi dom v Sloveniji dobili v sklopu projekta trajne preselitve beguncev in »zagotavljanja zakonitih poti« v Evropo. Poleg tega, da gre za enega izmed varnejših načinov potovanja, gre tudi za »zakonito« pot v unijo, ki naj bi v teoriji predvidevala ugoden razplet azilnega postopka in pridobitev begunskega statusa. Kaj pa vsi drugi, ki nimajo te sreče, da bi se njihovo trpljenje po begu od doma in bivanju v težavnih razmerah turških begunskih taborišč (vsaj začasno) prekinilo z dodelitvijo statusa begunca? Kakšne so njihove poti, kako pridejo v Slovenijo?

  • Monika Weiss

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Je prav, da profesorji dopustijo, da jih najamejo multinacionalke?

    Nedavno je portal Siol razkril, da sta profesorja dveh javnih fakultet, Samo Bardutzky s Pravne fakultete in Jože P. Damijan (s tremi sodelavci) z Ekonomske fakultete, napisala strokovni mnenji za kitajsko družbo Huawei, in sicer kot sodelavca fakultetnih zavodov. Z mnenjema zdaj Huawei »žuga« vladi in zahteva kompenzacijo za izgube, ki mu jih je zaradi poleti sprejetih omejitev glede omrežja 5G povzročila Slovenija; škodo ocenjuje na več kot 170 milijonov evrov. Primer pa posredno odpira tudi vprašanje vloge javnih univerz in njenih profesorjev v družbi. Je prav, da profesorji javnih univerz prek inštitutov in centrov, ki jih ustanovi fakulteta, pišejo plačljive ekspertize za multinacionalke – na primer za tuje multinacionalke, ki so zaradi lastnih poslovnih interesov v sporu z državo? Je prav, da se profesorji javnih univerz pod ekspertize podpisujejo s svojimi visokošolskimi nazivi, ki jim na trgu strokovnih mnenj zagotovo prinašajo konkurenčno prednost? Kako profesorji sploh izbirajo posle oziroma kaj je poleg denarja merilo izbora? In ključno: je to področje na ravni univerze res urejeno ustrezno?

  • Luka Volk

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Zimski koktajl respiratornih obolenj

    Covid-19 se morda zdi kot oddaljen spomin oziroma oddaljena nočna mora. A se je le malce potuhnil, postal za večino ljudi manj zlovešč, saj je bolj ali manj le še eden tistih zimskih virusov, ki smo jih bili že vajeni prej. Zadnje čase pa spet prispeva k zasedenosti bolnišničnih postelj.

  • Gregor Kocijančič

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Tiktokovska psihiatrija

    TikTok, daleč najhitreje rastoče družbeno omrežje na trgu, ki je med mladimi zasenčilo vse ustaljene družbenoomrežne velikane iz prejšnjega desetletja, zdaj že dolgo ni več le prostor za 15-sekundne posnetke mladeži, ki pleše, poje, kuha, telovadi, duhoviči in se lepotiči. Ne, na platformi, kjer čas redno preživlja skoraj 1,7 milijarde ljudi in na kateri vsak dan objavlja več kot milijon tako imenovanih ustvarjalcev vsebine, se bo seveda našlo kaj za vsakogar – tudi na primer za tiste, ki iščejo nasvete o duševnem zdravju. Pravzaprav je TikTok za to skupino mladih prava zlata jama: videoposnetki, označeni z angleškim ključnikom #mentalhealth, so do danes na platformi skupno zbrali vrtoglavih 120 milijard ogledov. Podobno je v drugih jezikih; videoposnetki s slovenskima ključnikoma #duševnozdravje in #dusevnozdravje imajo denimo skupno že skoraj milijon ogledov. Informacije o duševnih stiskah in razpoloženjskih motnjah še nikoli niso bile tako dostopne – prav tako pa še nikoli niso bile tako zavajajoče.

  • Uredništvo

    20. 12. 2023  |  Družba

    V zadnjih mesecih so se proti covidu cepili le redki

    "V zadnjih mesecih so se proti covidu cepili le redki prebivalci, že v predkoronskem obdobju pa je bila naša država po precepljenosti proti gripi iz leta v leto na evropskem repu. Vseskozi je bilo jasno tudi, da bodo ob težjih sezonah gripe zaradi nezadostnih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti odpadala druga zdravljenja. Širokega spodbujanja cepljenja, kakršnega poznajo v evropskih državah z višjo precepljenostjo, niso tukajšnje zdravstvene oblasti nikoli zares podprle. V obdobju policijske ure in kaznovanja, s katerim je med pandemijo covida prebivalcem težke čase še oteževala Janševa vlada, se je marsikdo odmaknil od vsakršnih priporočil o omejevanju okužb. Golobova vlada se je na vzdušje, ob katerem del javnosti vznemirja že omemba covida, odzvala s skorajda popolnim izmikanjem. Opozorila o premajhnih zmogljivostih bolnišnic niso bila deležna posebne pozornosti, organizacija cepljenja pa je obveljala za stvar posameznih zavodov."

  • STA

    20. 12. 2023  |  Družba

    Vloge za solidarnostno pomoč po poplavah je mogoče oddati do 31. decembra

    Prebivalke in prebivalci, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, lahko, če tega še niso storili, še do konca decembra na centrih za socialno delo oddajo vloge za izredno denarno pomoč in kritje stroškov najetega stanovanja oziroma uveljavljajo ostale ukrepe. Do danes so centri za socialno delo prejeli okoli 8200 vlog.

  • STA

    20. 12. 2023  |  Družba

    Večer se kljub nasprotovanju zaposlenih seli v prostore podjetja mariborskega župana

    Medijsko podjetje Večer se bo kljub nasprotovanju zaposlenih in dela javnosti z novim letom preselilo v prostore podjetja Galerija Gosposka v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča. Pogodba med lastnikom in najemnikom novih prostorov je bila podpisana. Večerov kolektiv ob tem sporoča, da bo njihova temeljna zaveza bralstvu ostala neomajna.

  • Tomaž Lavrič

    19. 12. 2023  |  Družba

    »Zelo spoštujem Josipa Vandota in vse njegove pripovedke, ampak raje sem Kek kot pa Kekec«

  • Uredništvo

    19. 12. 2023  |  Družba

    »Letošnja podnebna konferenca je bila ena najhujših zlorab moči«

    "Vsakršnih zlorab moči sem se v tem življenju že nagledala, a letošnja podnebna konferenca COP 28 je bila ena najhujših. Že destinacija je bila za vola ubit: Dubaj, prestolnica Združenih arabskih emiratov, je utelešen simbol prav tistega fosilnega goriva, s katerim so države arabskega polotoka v okolju diktature in zasužnjevanja tujih delavcev od 70. let naprej tako zelo obogatele, da se je njihova odvisnost od nafte zaradi naložb v digitalno tehnologijo, logistiko, redke kovine in turizem do danes že skorajda prepolovila; zato v šahu držijo tudi ZDA."

  • Uredništvo

    19. 12. 2023  |  Družba

    Slovenija bo dobila novo transportno letalo

    Po neuradnih informacijah TV Slovenija bo danes popoldne na letališču Cerklje ob Krki pristalo transportno letalo C-27J Spartan, ki so ga pri italijanskemu podjetju naročili leta 2021. Skoraj 23 metrov dolgo letalo, ki lahko prepelje 11.600 kilogramov tovora, je opremljeno s simboli Slovenije in silhueto literanega junaka Martina Krpana.

  • Uredništvo

    19. 12. 2023  |  Družba

    FOTOGALERIJA / »Ustavimo genocid!«

    V ponedeljek je v Ljubljani potekal tretji shod v podporo Palestink in Palestincev, ponovno s pozivom slovenskemu političnemu vrhu: Ustavimo genocid! V sredo, 20. decembra bodo solidarnost s Palestinkami in Palestinci ter zahteve do slovenskega političnega vrha izrazili tudi v Mariboru. 

  • Uredništvo

    18. 12. 2023  |  Družba

    »Slovenija je z vidika enakosti socialistična država«

    "Produktivnost je ključno merilo in ključni cilj. Pogosto kot cilj ekonomske politike navajajo konkurenčnost. Konkurenčnost in produktivnost nista sopomenki. Gre za pomembno razliko. Zelo banalno: če hoče biti država bolj konkurenčna, enostavno zniža plače. Države z nizkimi plačami so bolj konkurenčne, ker je delo poceni. Vendar z nižjimi plačami še ne dosežemo višje produktivnosti. Ni nujno, da bi večja konkurenčnost vodila v blaginjo. Višja produktivnost pa vodi v večjo blaginjo. Pri produktivnosti ne gre za to, koliko fizičnega napora posameznik vloži v delo. Gre za to, kako dobro je delo opravljeno oziroma kako dobro naslavlja probleme ljudi."

  • STA

    18. 12. 2023  |  Družba

    Odpadki in termična obdelava

    Predelovalci komunalnih odpadkov, združeni v združenje centrov GIZ Slocero, od pristojnih zahtevajo zavezujoče rešitve za prevzem nakopičene gorljive frakcije. Če do torka ne bo odgovora, bodo sprejeli ukrepe, ki bodo imeli finančne posledice za uporabnike njihovih storitev zbiranja in obdelave komunalnih odpadkov, so napovedali.

  • STA

    18. 12. 2023  |  Družba

    Višje sodišče vodji lekarne zaradi korupcije dosodilo dve leti zapora

    Vodja lekarne v bolnišnici Valdoltra Nataša Faganeli je bila s pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani obsojena na dve leti zapora, poroča časnik Večer. Faganeli je okrožno sodišče julija lani spoznalo za krivo korupcijskih dejanj in jo obsodilo na tri leta zapora, višje sodišče pa je po pritožbi kazen omililo.

  • Uredništvo

    17. 12. 2023  |  Družba

    »Zdravstvo ne more biti trgovina, v katero gremo brez posebnega razloga tudi po večkrat na dan«

    "Zdravstvo ne more biti trgovina, v katero gremo brez posebnega razloga tudi po večkrat na dan. Prav je, da zdravniki hkrati odgovarjajo na vse potrebe, ki jih ima pacient. Ko smo uporabljali elektronsko pošto, so nekateri posamezniki od petka do ponedeljka ambulanti poslali tudi po deset sporočil. Če se po sporočilu prek portala pojavi kaj nujnega, kar ne more počakati, so še vedno na voljo telefonski klici ali osebni obisk. Zaradi portala se več ne more zgoditi, da sporočilo pacienta ostane neprebrano ali neprepoznano, kar bi se lahko sicer pripetilo ob elektronskih naslovih, ki ne vključujejo imen. Naša vrata se z uporabo portala ne zapirajo."

  • Uredništvo

    15. 12. 2023  |  Družba

    »Nič več ni lepo na tem svetu biti mlad«

    "Podnebne spremembe res delujejo kot povečevalno steklo. Vse probleme okolja in ustroja človeške družbe povečajo in s tem razgalijo pretekle slabe odločitve in resnično podobo naše pravičnosti in solidarnosti. Pri medgeneracijski solidarnosti se izkaže, da je pravzaprav ni. Kako sicer vse to pojasniti mladi generaciji, ki bo očitno po Dubaju spet potegnila najkrajšo. Bojim se, da kar se tiče razvoja podnebja, prav nič več ni lepo na tem svetu biti mlad. Na mlade namreč izid pogajanj prelaga tudi vse težavne rešitve – od družbenih do tehnoloških inovacij, reforme mednarodnega finančnega sistema in globokih sprememb gospodarskega modela rasti. Očitno se bo vse to moralo zgoditi šele po letu 2030, ko bodo današnji najstniki že odrasli in ko bodo podnebne spremembe še bolj oteževale normalno življenje."

  • Luka Volk

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    V medijih se še vedno pojavlja precej več moških kot žensk

    Podjetje Kliping, ki poleg pregledov dnevnega dogajanja pripravlja tudi različne medijske analize, med drugim spremlja zastopanost žensk v medijih. Na podlagi njegovih podatkov na primer ugotovimo, da je bil delež intervjuvank v medijih lani le okoli 35 odstotkov, letos (do decembra) pa že nekoliko več, dobrih 37 odstotkov. Glas žensk se je to leto najredkeje slišal pri tedniku Demokracija (delež sogovornic je tam znašal 15,3 odstotka), sledita mu Finance (22,8 odstotka) in Nova24TV (25,8 odstotka).

  • Luka Volk

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    Je razkazovanje orožja v času vojne res primerno?

    Te dni ljudje množično drvijo v slovensko prestolnico, da bi si ogledali praznično okrašeno mestno središče. Razpoloženje je naravnost čarobno! V zraku je vonj po kuhanem vinu (gostinci vam bodo zaupali, da je letos poleg njega še posebej »in« vroči aperol) in pečenem mesu. Dim tega doda prav poseben pridih megli, ki se v večernih urah rada razleze po mestnih ulicah.

  • Peter Petrovčič

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    Ovadeni Urbanija

    Policija je po več kot dveh letih ovadila Uroša Urbanijo, direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) iz časa zadnje Janševe vlade. Ovadba mu očita zlorabo položaja s tem, ko je v nasprotju z zakonsko obveznostjo ustavil financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) za več kot 300 dni in s finančnim izčrpavanjem javni medij poskušal prisiliti k uredniški politiki po željah tedanje vlade.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    Marko Milosavljević / »Koncept novinarstva je skregan z logiko politične propagande«

    Dr. Marko Milosavljević je eden izmed najboljših poznavalcev slovenske medijske scene, nekoč je bil novinar, potem je zašel v profesuro. Že dolgo vztrajno in sistematsko opozarja na zlom medijske krajine v Sloveniji, opozarja na nevarnosti, na pasti, na ogrožanje demokracije in njenih vrednot. Politika ga ne posluša. Pričakovano, neodvisni mediji politiki niso nikoli v interesu, kot ji ni v interesu močan in neodvisen javni zavod RTV Slovenija. Razlike so le v podrobnostih, ena politika bi ga rada uničila, druga pa ga pušča v negotovosti. Sprenevedanje obojih pa je prav neverjetno.

  • Monika Weiss

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    Kdo izsiljuje? Kdo služi?

    Postopki javnega naročanja so v Sloveniji izpostavljeni številnim pravilom. Z enim samim namenom: da se javni denar porablja gospodarno, učinkovito in transparentno. Javna naročila naj bi odpirala konkurenco, izbrani pa naj bi bili najugodnejši dobavitelji. A posla energetske obnove in revitalizacije skoraj 50 let stare glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki sta bila zakoličena v času vlade Janeza Janše, terjata odgovore o tem, ali pri tem velikem projektu gledamo zakonit scenarij ali zlorabo postopkov in krajo javnega denarja. Leto in pol po podpisu prve pogodbe in pol leta po podpisu druge je narejenega minimalno. Izvajalec, gradbinec GH Holding, ki je imel najprej pogodbo v višini 49 milijonov evrov, ima danes v rokah dve pogodbi in tri anekse v skupni vrednosti 108 milijonov evrov. Zdaj zahteva še četrti aneks, s katerim bi vrednost skočila na 110 milijonov evrov, rok izvedbe pa bi se premaknil za novih 14 mesecev, z oktobra 2025 na december 2026. Ob vsem tem je že mesece izpraznjena kar osmina glavne stavbe UKC, kjer bi sicer bili pacienti.