• Uredništvo

    28. 5. 2024  |  Družba

    »Slovenija je zdrsnila v silno neenakost, večrazredno družbo«

    "Večkrat razmišljam, kako je mogoče, da smo zdrsnili v tako silno neenakost, večrazredno družbo. Tako zelo boleča in ponižujoča je ta izključevalnost, neenakost, in zdi se mi, da se vsak, ki zmore obvladovati svoje življenje, ki si je zagotovil dostojno življenje in eksistenco, bolj ali manj zapira v svoj mehurček. Nekateri ne znajo reševati problemov, drugi pa se z njimi ne želijo obremenjevati. S tem, ko se zapiramo v svoj svet, ki nam ga je malce ponudila še digitalizacija, smo postali manj sočutni, manj solidarni, predvsem pa manj pozorni do drugih, do šibkejših od sebe. Jezi me, da smo včasih človek človeku volk. In prav ta neenakost, ki jo povečuje še silno nestrpen politični in družbeni diskurz, pogublja tudi tisto moč, ki jo prav vsak dan vlagamo v podporo in pomoč vsem, ki so vsak dan na naših vratih, telefonih, ali pa smo mi po njihovih domovih po Sloveniji. Ker nam je mar."

  • Uredništvo

    28. 5. 2024  |  Družba

    Čigava zasluga je povojni mir v Evropi?

    V članku z naslovom Evropski kitajski zid, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE,  zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da sta politika iskanja zunanjega sovražnika za notranje poenotenje in zaščita naše "višje" civilizacije pred "barbarizmom" drugih v 20. stoletju Evropo že dvakrat spravili v ruševine in prah

  • 28. 5. 2024  |  Družba

    Zbiranju podpisov za varen in dostopen splav so se pridružili tudi znani igralci in igralke

    V okviru evropske kampanje My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav, ki so pripravili v Inštitutu 8. marec, bodo na Adamič-Lundrovem nabrežju danes med 16. in 18. uro podpise zbirali tudi nekateri slovenski igralci in igralke, denimo Katarina Čas, Klemen Janežič, Gaja Filač, Nina Ivanišin, Ajda Smrekar, Jure Henigman, Iva Babić, Tina Vrbnjak, Gaja Višnar, Klara Kuk in drugi.

  • STA

    27. 5. 2024  |  Družba

    Škof Štumpf / »Kdor bo glasoval za smrt, naj v prihodnje ostane kar doma«

    Soboški škof Peter Štumpf v ostrem pismu ob referendumih o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabi konoplje meni, da je pri teh vprašanjih nemogoče ostati nevtralen. "Ali si za eno ali za drugo ekipo," je zapisal, ob tem pa tistim, ki bi glasovali za, sporoča, da v cerkvi nimajo kaj iskati. Na SŠK pravijo, da ne gre za njihovo izjavo.

  • STA

    27. 5. 2024  |  Družba

    Skupina, ki grozi migrantom, vzbuja »strah, nelagodje in vznemirjenost pri ljudeh«

    Policija je ugotovila identiteto nekaterih posameznikov, ki so minuli teden na posnetku grozili migrantom, je na novinarski konferenci pojasnil direktor Policijske uprave (PU) Ljubljana Tomislav Omejec. Po njegovih besedah gre za mlajše "operativno zanimive" posameznike. Niso pa še prejeli prijave žrtve, zvezane na posnetku, je dodal.

  • 27. 5. 2024  |  Družba

    Airbnb in stanovanjska kriza / Stanovanja za ljudi, ne za denar

    Inštitut Danes je nov dan je zagnal kampanjo, s katero želi v času javne razprave o osnutku novega zakona o gostinstvu opozoriti na škodljive posledice kratkoročnega nereguliranega oddajanja nepremičnin prek spletnih platform, kot sta Airbnb in Booking. Osnutek pozdravljajo, a predlagajo določene zaostritve.

  • Uredništvo

    27. 5. 2024  |  Družba

    »Čas je, da se odpovemo paradigmi vojne«

    "Čas je, da zagovor miru neha biti le retorična gesta, temveč postane zaveza transformativni paradigmi in alternativni praksi v izobraževanju, gospodarstvu in politiki; zaveza, ki spodbuja medsebojno pomoč in solidarnost ter ukinja vsako izkoriščanje, nadvlado in vojne. Koncepcija miru, ki ni zgolj premirje kot premor pred novo vojno, temveč si lahko začnemo v njegovem imenu zamišljati nove razredne koalicije in solidarnosti. Pogum in sposobnost, ki sta potrebna za dosego trajnega miru, bosta daleč presegla vodenje katerekoli vojne. Čas je, da se odpovemo paradigmi vojne. Da govorimo in prakticiramo aktivno nevtralnost, ki vodi v razoroževanje držav in industrij. Aktivna nevtralnost ne pomeni indiferentnosti in branjenja izoliranega otoka, pač pa alternativno politiko, ki spreminja obstoječe stanje, ki je usmerjena proti globalnim asimetrijam." 

  • Uredništvo

    27. 5. 2024  |  Družba

    »Med volilno kampanjo se vedno najde kakšna nova jama, v katero so partizani zmetali trupla domobrancev ali ustašev«

    "Na zadnjih volitvah je druga najbolj priljubljena stranka v državi, skrajno desno Domovinsko gibanje (DP), ogromno glasov pobrala v Slavoniji, regiji, kjer so se med vojno v devetdesetih zgodili najstrašnejši zločini. Ti zločini so generator sovraštva."

  • STA

    27. 5. 2024  |  Družba

    Park Tivoli / Magnificu predlagajo spremembo lokacije koncerta

    Po odločitvi ministrstva za naravne vire in prostor, ki je ugodilo pritožbi organizatorja Magnificovega velikega koncerta v parku Tivoli, so se sedaj oglasili še v gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Stotrideset krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov, glasbenikov, umetnikov ter uporabnic in uporabnikov parka Tivoli je Magnificu danes poslalo javno pismo. V njem izražajo nestrinjanje z organizacijo velikega koncerta v parku Tivoli ob 30. obletnici njegovega glasbenega ustvarjanja. Koncert je sicer napovedan za 31. avgust.

  • Uredništvo

    27. 5. 2024  |  Družba

    Ali je strah pred prihajajočim desnim populizmom upravičen?

    V članku z naslovom V imenu demokracije, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, filozofinja in sociologinja kulture dr. Lea Kuhar priše o tem, ali je strah pred prihajajočim desnim populizmom upravičen, ter ali je treba evropske institucije res za vsako ceno ubraniti pred prihodom desne koalicije.

  • Uredništvo

    26. 5. 2024  |  Družba

    Kdo so kandidati za »grobarje« EU?

    V članku z naslovom Kdo so kandidati za "grobarje" Evropske unije? ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, prof. sociologije in politologije ddr. Rudi Rizman piše o tem, v kakšni kondiciji sta danes Evropa in Evropska unija (EU).

  • Uredništvo

    24. 5. 2024  |  Družba

    »Prostor svobode na univerzah se kljub svobodi govora oži«

    "Prostor svobode na univerzah se kljub svobodi govora oži. V skladu z definicijo antisemitizma, ki so jo sprejele tudi številne evropske države, je že kritika Izraela lahko antisemitska, ker da je poistovetenje z državo Izrael del judovske identitete. Po tako imenovanem anti-woke zakonu, sprejetem leta 2022 na Floridi, enem od številnih tovrstnih, je v javnih izobraževalnih ustanovah prepovedano razširjati ideje, ki zadevajo raso, narodnost, spol ali religijo, če jih zakonodajalec opredeli kot ideje, ki razdvajajo (sodišča o zakonu sicer še odločajo). A ti na videz antidiskriminacijski zakoni imajo lahko pogubne posledice. Ne le študentje, tudi profesorji raje skrivajo svoja prepričanja, da ne bi koga po nemarnem užalili – ali si nakopali na glavo univerzitetne preiskave."

  • Luka Volk

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    Kosilo s Hillary Clinton

    Ekipa Inštituta 8. marec je ta teden obiskala Španijo in Nemčijo, kjer je, skupaj s sorodnimi evropskimi organizacijami, predstavljala pobudo My voice, my choice (Moj glas, moja izbira). Z njo si prizadeva ženskam po Evropi zagotoviti varen in dostopen splav. Doslej so sodelavci inštituta v sklopu evropske državljanske pobude, za katero morajo, če želijo, da jo bodo evropske institucije obravnavale, zbrati najmanj milijon podpisov v najmanj sedmih državah EU, zbrali že več kot 300 tisoč podpisov. Prizadevanja inštituta očitno niso ostala neopažena. Direktorica Nika Kovač se bo prihodnji teden odpravila v ZDA, tam pa ji bodo 30. maja v Kennedyjevem središču za scenske umetnosti v Washingtonu podelili nagrado Vital Voices Global Leadership Award.

  • Luka Volk

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    Diskriminacija v znanosti

    Pri Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter pri Konfederaciji sindikatov Pergam so prejšnji teden opozorili na domnevno diskriminatorno ravnanje Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Agencija je, v nasprotju z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pri presoji izpolnjevanja pogojev za vodje raziskovalnih projektov od prijaviteljev, četudi so bili ti dlje upravičeno odsotni – bodisi zaradi nosečnosti, starševstva ali zdravstvenega stanja –, zahtevala, da nekatere pogoje izpolnijo v enakem obdobju kot drugi. S tem pa se je, so prepričani sindikati, postavila nad zakon in diskriminirala znanstvenike in znanstvenice, ki neko obdobje niso mogli strokovno delovati.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    »Referendum o legalizaciji konoplje se je sprevrgel v orodje politične manipulacije«

    Dušan Nolimal, zdravnik, specialist socialne medicine, že od osemdesetih let prejšnjega stoletja preučuje področje drog in drugih psihoaktivnih snovi, pri čemer se osredotoča predvsem na etična in družbena vprašanja, povezana z rabo konoplje in morebitno legalizacijo te, za katero se premišljeno zavzema – in to ne zgolj za legalizacijo medicinske rabe. Je nasprotnik tako imenovane vojne proti drogam, saj je prepričan, da ta izhaja iz zmotnih dognanj in predsodkov, ki niso podprti z znanstvenimi dokazi, verjame pa tudi, da je prohibicija neučinkovit mehanizem, ki prinaša več slabega kot dobrega. Prizadeva si za oblikovanje pravičnejše politike do rabe konoplje, saj meni, da »ljudje ne bi smeli biti kaznovani za to, kar vnesejo v svoje telo«. Pred prihajajočim referendumom o legalizaciji konoplje je za Mladino spregovoril o koristih in tveganjih legalizacije, o vzgibih, ki birokrate ženejo pri ohranjanju statusa quo, torej prohibicije, ter o mitih in tabujih, ki meglijo razumevanje pomembnih družbenih vprašanj, povezanih z rabo konoplje in morebitno legalizacijo te.

  • Monika Weiss

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    Nuklearke v Evropi

    Po zadnjih podatkih Svetovnega jedrskega združenja (WNA, World Nuclear Association) se trenutno po svetu gradi 56 jedrskih elektrarn, ki naj bi začele delovati do konca leta 2030. Le štiri so v Evropi; dve v Združenem kraljestvu (Hinkley Point C1 in C2) ter po ena na Slovaškem (Mochovce 4) in v Franciji (Flamanville 3). Največ jih sicer gradijo Kitajska (26), sedem Indija ter po štiri Rusija, Egipt in Turčija. Na Kitajskem je tudi največ, skoraj polovica, jedrskih projektov, ki jih WNA vodi kot načrtovane in predlagane oziroma predvidene. Med »načrtovane« uvršča elektrarne, za katere so že izdana nekatera dovoljenja, zanje je izbrana tehnologija ali znana finančna konstrukcija, končane pa naj bi bile v naslednjih 15 letih. V Evropi jih je glavnina v območju Poljske, Češke, Madžarske, Romunije in Bolgarije, po dve pa sta tudi v Združenem kraljestvu in na Švedskem. Kot »predvidene« elektrarne WNA beleži projekte, kjer so določeni postopki za realizacijo v teku, a imajo zelo nejasno časovnico, med te WNA uvršča tudi gradnjo nove slovenske jedrske elektrarne v Krškem. Američani, zlasti graditelj JEK Westinghouse, poskušajo prevzeti projekte na vzhodu Evrope; uspelo jim je na Poljskem in v Bolgariji ter v Romuniji z malimi jedrskimi reaktorji, Čehi pa so jih januarja letos zaradi neizpolnjevanja zahtev izločili iz razpisa. Omeniti gre, da ZDA doma po podatkih WNA ne gradi in ne načrtuje nukleark; vseh 13 projektov v ZDA ima status predvidenih, torej nedorečenih projektov. Velja namreč, da bodo Američani poskušali »tehnološki optimum in cenovno kritično maso« doseči pri projektih v Vzhodni Evropi, nato pa na domačem terenu graditi že preizkušene projekte, ki bodo seveda zato avtomatično cenejši.

  • Jure Trampuš

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    Zloraba novinarstva

    Težko je biti podpornik Nove Slovenije, težko, pa tudi ne lahko. Stranka krščanskih korenin, znana tudi kot zagovornica neoliberalizma, ideje, da bo vitka država v partnerstvu s prostim trgom v družbo prinesla mir in pravičnost, ne zna in ne zmore biti tisto, za kar se razglaša, torej stranka, ki vodi politiko, kakršno sta nekoč zagovarjala krščanska demokrata Konrad Adenauer in Helmut Kohl.

  • Peter Petrovčič

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    SOS / Na pomoč prihaja Slovenska obrambna straža?

    Zadnje čase imajo na policiji dodatno težavo, katere izvor niso migranti. Predvsem na družabnih omrežjih je vse več dezinformacij oziroma lažnih zapisov o kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost, ki naj bi jih bili zagrešili migranti. Vsako tako informacijo policija preverja, čeprav sploh ni šlo za resničen dogodek. Po preiskavi dogodka, ki ga ni bilo, se potem še kak teden ukvarja z obveščanjem javnosti, da gre za dezinformacijo oziroma laž. Ko se zapisi le umaknejo drugim novicam, se navadno krog že ponovi z novo, podobno lažno informacijo. Vse to pa ima tudi posledice za dojemanje migrantske spolne kriminalitete v javnosti, saj se ustvarja vtis, da je teh dogodkov bistveno več, kot jih v resnici je. Hkrati po naših informacijah policija na družabnih omrežjih opaža tudi porast napovedovanja pohodov in obračunov s tujci iz tretjih držav in tovrstnih groženj.

  • Peter Petrovčič

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    Predvolilna ksenofobija in prazni azilni domovi

    Slovenska politična desnica, predvsem opozicijski SDS in NSi, je kot sorodne politične skupine po Evropi povsem pričakovano in z njihovega vidika tudi oportuno pred volitvami okrepila protitujsko retoriko. Slovenija ni več varna, preplavile so jo rekordne množice migrantov, ki poleg tega v prestolnici lahko počnejo, kar želijo, zaradi česar se je povečalo spolno nasilje, ob katerem policija po navodilih vlade gleda stran? Posledice so vidne v novonastajajočih mestnih stražah za obrambo pred tujci in v napovedi sosednje Italije, da bo prekinila schengenski sporazum s Slovenijo?

  • Matic Gorenc

    24. 5. 2024  |  Mladina 21  |  Družba

    Prava stran zgodovine

    Amsterdam, Pariz, Bruselj, Lizbona, Barcelona, Stockholm, London, Zürich, Dublin, Atene, Berlin, Dunaj, Ljubljana. To je le nekaj izmed mest po Evropi, v katerih so študentje v zadnjem mesecu z zasedbami fakultet zahtevali, da se njihove univerze opredelijo do genocida v Gazi ter prekinejo vezi z izraelskimi akademskimi institucijami, ki podpirajo genocid.

  • STA

    23. 5. 2024  |  Družba

    Po zasedbi FDV / Študentje nezadovoljni z odzivom univerze na njihove zahteve

    Študentje Univerze v Ljubljani (UL) so se danes z nezadovoljstvom odzvali na sklepe, ki jih je v odziv na njihove zahteve ta teden sprejel senat UL. Kritični so do dejstva, da univerza ne namerava prekiniti vezi z izraelskimi institucijami, pogrešajo tudi jasno obsodbo genocida v Gazi. Napovedali so stopnjevanje pritiska do izpolnitve zahtev.

  • Uredništvo

    22. 5. 2024  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / PREOBRAZBA

    V petek izide nova Mladina! V 21. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 24. maja, preberite, kako smo prišli od dvoživke do princa. Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. 

  • Uredništvo

    22. 5. 2024  |  Družba

    Manca G. Renko / »Evropa je le še banka«

    V članku z naslovom Živim v Evropski uniji, dvajset let pozneje, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVEBIČANJE EVROPE, zgodovinarka Manca G. Renko piše o tem, da tako kot Dars vsako leto na cestah preseneti sneg, slovenske politične stranke vsakih pet let presenetijo evropske volitve.

  • Neonacisti korakajo po Ljubljani in nastavljajo zanke na vratove ljudi

    Neonacisti sredi Ljubljane korakajo, grozijo migrantom, jih mučijo, linčajo in privezujejo na kandelabre. Takšno je sporočilo okoli 48 sekund dolgega posnetka, ki je te dni preko socialnih omrežij dosegel javnost. Sedem pripadnikov Slovenske obrambne straže (SOS), kot so se poimenovali, naj bi vzelo pravico v svoje roke. Številni so med njimi prepoznali stare znance iz vrst slovenskih neonacistov, rumenih jopičev in identitarcev – vse tri ekstremistične entitete so se v zadnjih letih pomešale. Na trenutke je nekatere njihove člane osebno in sicer, tudi formalno s sponzoriranjem njihovih društev, podpirala vlada Janeza Janše ali stranka SDS.

  • Uredništvo

    22. 5. 2024  |  Družba

    »Zdravniki bi morali morali efektivno delati šest ur in pol, ne le hoditi v službo«

    "Predlog prepovedi hkratnega dela v javnem in zasebnem zdravstvu je namenjen predvolilni kampanji. Če bi res želeli sprejeti ukrepe, ki bi imeli učinek, bi uvedli individualno normo za zdravnike. Zdravniki bi morali morali efektivno delati šest ur in pol, ne le hoditi v službo. Potem ne bi imeli čakalnih dob, ki se zdaj umetno ustvarjajo, in tako tudi potrebe za popoldansko delo pri zasebnikih ne bi bilo."

  • STA

    21. 5. 2024  |  Družba

    Škodljive posledice zdravniške stavke in dvoživkarstva zdravnikov

    Predstavniki nekaterih civilnodružbenih organizacij so danes odločno pozdravili napovedane spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvidevajo razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Opozorili so na številne škodljive posledice zdravniške stavke in tako imenovanega dvoživkarstva zdravnikov, med katerimi je podaljševanje čakalnih dob.

  • STA

    21. 5. 2024  |  Družba

    Vreme / Oranžno opozorilo zaradi pričakovanih nalivov

    Vremenoslovci so za danes izdali oranžno opozorilo za osrednjo in obe vzhodni regiji. Napovedujejo, da bodo popoldan posebej na vzhodu nastajale močne nevihte z nalivi in sunki vetra. Meteorolog Brane Gregorčič ljudem svetuje, naj preventivno očistijo odtoke in pospravijo predmete, ki bi jih lahko odnesli sunki vetra.

  • STA

    21. 5. 2024  |  Družba

    Koliko ljudi pri delu uporablja umetno inteligenco?

    Uporaba umetne inteligence se je v zadnjih šestih mesecih skoraj podvojila, umetno inteligenco pri delu uporablja tri četrtine ljudi, piše v poročilu o trendih na delovnem mestu 2024 tehnološkega velikana Microsoft in poslovnega omrežja LinkedIn. To po njihovem kaže na željo po uporabi umetne inteligence.

  • Uredništvo

    20. 5. 2024  |  Družba

    Nika Kovač / »Imamo več moči, kot si mislimo«

    V članku z naslovom Evropske sanje, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE podnaslovljene BIČANJE EVVROPE, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač piše o tem, da imamo več moči, kot si mislimo. Samo naučiti se moramo, kako jo uporabljati za spreminjanje sveta.

  • Uredništvo

    20. 5. 2024  |  Družba

    »V Sloveniji imamo srečo, da je pravica do abortusa zapisana v ustavi«

    "V Sloveniji imamo srečo, da je pravica do abortusa zapisana v ustavi. Če ne bi bila, sem prepričana, da bi bili danes v bistveno drugačnem položaju. Tako pa smo lahko zgled drugim državam in to bi morali večkrat poudariti. Ena takšnih potez je tudi iniciativna Inštituta 8. marec,"