Omejitve hitrosti / Kdaj zdrava kmečka pamet ni dovolj

Najbolj obremenjeni deli avtocest bodo v prihodnjih letih razširjeni iz štiripasovnic v šestpasovnice, najprej bo razširjen odsek ceste med Domžalami in Zadobrovo na štajerski avtocesti, nato pa predvidoma še odsek med Kozarjami in Vrhniko na primorski avtocesti.

Kdo so nedotakljivi policijski šefi?

V obdobju protivladnih protestov za časa zadnje vlade Janeza Janše je policija počela marsikaj, šikanirala protestnike, preprečevala shode in uporabila toliko prisilnih sredstev v obliki fizične sile, plinskih in gumijastih nabojev ter vodnega topa kot nikoli prej. Sedanja vlada je napovedala, da bo na odgovornost pozvala policijske kadre, ki so pokleknili pred zahtevami avtokratske politike. Zdaj je sodišče izreklo pogojne zaporne kazni štirim policistom. Kdo so obsojeni policisti? Kakšni so bili njihovi grehi? Zakaj ni bil in tudi ne bo obsojen nihče drug? Zakaj so se izmuznili vsi tisti, ki so v policiji (in v politiki) izdajali ukaze in izvajali pritisk?

Žrtve trgovine z ljudmi

Slovenski delodajalci že težko čakajo na prihod večje množice »pridnih«, »ustrežljivih«, »prilagodljivih« in »delovnih« Filipink in Filipincev. Od prvotne zamisli o okrepitvi toka filipinske delovne sile v Slovenijo je minilo več kot pet let. Sedanja vlada pa želi s sporazumom med državama predvsem zavarovati filipinske delavce in pridobiti tudi kader za delo v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi. A vprašanje je, ali bo dosegla katerega od dveh osnovnih zastavljenih ciljev. Ali pa bo glavnina zaposlovanja filipinskih delavcev – pa tudi recimo delavcev iz Bangladeša, Nepala, Indije in Šrilanke – še naprej potekala na sporne načine, ki mejijo na trgovino z ljudmi.

Preklete nedelje

Zimsko izpitno obdobje se je končalo. Marsikateremu ljubljanskemu študentu bo ostalo v neprijetnem spominu, pa ne le zaradi običajnega stresa, ki spremlja to obdobje. Sive lase sta jim delala tudi primanjkljaj čitalniških mest in čakanje v vrstah za pridobitev sedeža celo v tistih maloštevilnih prostorih, ki so jim na voljo.

Eno izmed podjetij poslovneža Von Horvatha gre v likvidacijo

»Po zaključku investicije bo Maribor imel nov hotel s 3 zvezdicami, v katerem bo 20 sob (40 ležišč).« Tako piše v predstavitvi Boutique wine hotela Vila Lent, ki bi moral do konca leta nastati v stavbi na Vojašniškem trgu 7 v Mariboru in za katerega je podjetje Magna QI v lasti Tadeja Von Horvatha leta 2023 dobilo odobreno subvencijo 1,06 milijona evrov. Dodelilo mu jo je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost.

»V nekem trenutku mi je Zidar pokazal črno knjižico, kjer naj bi imel zapisane vse usluge, ki jih je SCT naredil, kot je rekel, ’slovenskim veljakom, politikom, strankam, cerkvi, gospodarstvenikom’«

Sibil Svilan (1958) je ob osamosvojitvi sodeloval pri gradnji finančnega sistema in njegovih prvih institucij, kot državni sekretar v vladi Janeza Drnovška je sopredsedoval skupini, ki je državo pripravljala na prevzem evra, nato je postal dolgoletni predsednik uprave SID banke, ki jo je vodil 15 let. Ta danes edina res državna banka je pod njim postala tako imenovana razvojna banka, katere vodilo naj ne bi bili dobički in pohlep, ampak dobrobit skupnosti, trajnostni razvoj ter napredek. S temi načeli SID banka ni le preživela finančne krize, ampak je tudi blažila njene posledice. Po krizi je država resda sanirala bančni sistem, a nove tuje banke so danes veliko manj zainteresirane za gospodarski razvoj. Kako torej naprej?

Vprašljivo sodelovanje med kulturniki in cementarno ter sosežigalnico Alpacem

Pred nekaj dnevi je posebna komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom vladi oddala poročilo za leto 2024. Interdisciplinarna skupina strokovnjakov je 61 upravičencem, ki so uveljavljali pravico do izplačila odškodnine, verificirala 25 bolezni plevre, 17 azbestoz in 19 mezoteliomov oziroma pljučnih rakov. Lanski podatki se ne razlikujejo od podatkov iz zadnjih let. Čeprav se azbest v proizvodnji ne uporablja že od leta 1996, se zaradi dolge latentne dobe bolezni pojavijo tudi 20 do 40 let kasneje. Od leta 2018 je najhujšo diagnozo, diagnozo agresivnega azbestnega raka mezotelioma, skupaj dobilo 156 ljudi. Velika večina lanskih novoodkritih bolnikov, kar trije od štirih, je iz goriške regije, kjer je desetletja z azbestom delala cementarna Salonit, zdaj Alpacem, ki ji država danes v istem lokalnem okolju dopušča največji letni (so)sežig odpadkov.

Arheološki dediščini (še ni) odklenkalo

V skupnosti arheologov je januarja završalo. Prah je dvignil predlog novega zakona o varovanju kulturne dediščine, ki ga je ministrstvo za kulturo konec leta poslalo v javno razpravo. Slovensko arheološko društvo, krovna stanovska organizacija, je konec meseca na svoji spletni strani javno objavilo pripombe. Posledice sprejetja v predlagani obliki bi bile, piše tam, »zelo slabe in težko odpravljive«.

Protest proti grozljivemu »tradicionalnemu« izkoriščanju lovskih psov 

Prejšnjo soboto se je pred španskim veleposlaništvom zbralo nekaj deset protestnikov, ki so protestirali proti »tradicionalnim« lovskim praksam v Španiji. Gre za lov s psi lovskih pasem, med katerimi je na prvem mestu španski hrt oziroma galgo. Ti psi v skladu s špansko zakonodajo niso živali, pač pa lovski pripomočki – »gospodarske živali«. Zanje ne veljajo nikakršna pravila glede vzreje in skrbi za živali, kaj šele prepoved mučenja. Zaradi tega je ta pasma ena izmed najbolj izkoriščanih. Sploh, ker so hrti žrtve spornega ravnanja tudi v nekaterih drugih državah po svetu, kjer se uporabljajo za pasje dirke.

Vlada ima še nekaj časa, da izpolni vsaj še nekaj zavez

Prejšnji četrtek so člani ekipe Glasu ljudstva predstavili novo letno poročilo o monitoringu vladnega uresničevanja predvolilnih zavez. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 so se vse tri koalicijske stranke strinjale s 122 zavezami, ki naj bi jih uresničile v sedanjem mandatu. Zaveze so v sistemu monitoringa Glasu ljudstva lahko izpolnjene, delno izpolnjene, v izvajanju, nedotaknjene, zastale ali prelomljene. Ugotovili so, da je delno in v celoti izpolnjenih zavez okoli 20 odstotkov, največ, približno polovica, se jih izvaja, preostala tretjina zavez pa je nedotaknjena, zastala ali prelomljena.

V šesto gre rado?

Zgodba o obnovi pristav gradu Snežnik ima dolgo brado. Vleče se že od leta 2004, odkar sicer delno obnovljeni prostori samevajo. Javnosti so nedostopni že več kot 20 let.

»Med nami so še vedno ljudje, ki bi pljučnico rajši zdravili s čajem in oblogami na prsih, kot da bi šli po antibiotik«

Kadar hodimo mimo izložb velikih knjigarn v državi, nas s platnic knjig v njih gledajo pretežno možakarji, ki delijo nasvete, kako postati »najboljša različica samega sebe«. Na vrhuncu velnes in fitnes kulture je veljalo, da šteje samo »fit« telo – danes je pomembno, da imamo tudi »fit« um! Veliki oglasni panoji kričijo podobno. Sreča je postala tržno blago. A v resnici je, pravi dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije in psihoterapevtka, še kar banalna stvar.

Nepremičninske sirote

Leta 2013 je francoski ekonomist Thomas Piketty objavil knjigo z naslovom Kapital v 21. stoletju. Delo je bilo revolucionarno, saj je v njej neizpodbitno dokazal, kar so mnogi pred njim že dlje časa domnevali. In sicer da postajajo bogatejši resnično vse bogatejši, revnejši pa vse revnejši in da nas utegne to neskladje prej ali slej pripeljati v pogubo. Natančneje: zaradi višje donosnosti kapitala v primerjavi z gospodarsko rastjo se dolgoročno bogastvo koncentrira pri najbogatejših. Če omenimo eno od pomembnih cvetk iz knjige, pomembno tudi za Slovenijo: v preteklosti je bilo dedovanje nekakšen »naravni« dejavnik porazdelitve premoženja v družbi, s padanjem natalitete pa je ta učinek postal nasproten. Bogastvo se kopiči pri eliti, demokracija je ogrožena, je opozoril. In imel je seveda prav: od tedaj se dokazi zgolj še razmnožujejo. Z digitalizacijo medosebnih odnosov prek družbenih omrežij in vdorom kapitalizma v to območje smo izgubili še najosnovnejše zaupanje – v zameno za nastanek digitalnih oligarhov. In vse večje je tveganje, da bodo bogate elite v neki točki sposobne javno razpravo na tak način kupiti ali tako zmanipulirati, da se demokratična javnost ne bo sposobna odzvati na to.

Umetna inteligenca / DeepSeek razblinil utvaro o prevladi Zahoda 

Panogo razvoja umetne inteligence napajajo astronomske količine denarja, saj je v njej do nedavnega veljalo, da so stroški razvoja in delovanja velikih jezikovnih modelov, kakršen je denimo ChatGPT, ogromni in se štejejo v milijardah. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Donald Trump ob (svoji drugi) inavguraciji napovedal, da bo v projekt Stargate, projekt sodelovanja med ameriškimi tehnološkimi velikani in vlado, vložil 500 milijard ameriških dolarjev. To prepričanje je zdaj dodobra omajalo kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek, ki je 20. januarja javnosti prvič predstavilo svoj veliki jezikovni model, imenovan DeepSeek R1. Razvoj tega naj bi bil stal le drobec vrtoglavih zneskov, ki so jih v klepetalne robote vložile ameriške korporacije, a je pravzaprav vsaj tako zmogljiv kot njegovi ameriški tekmeci, če ne še bolj.