Kam lahko postavimo klimatsko napravo?

Na Hrvaškem je z začetkom tega leta začel veljati nov predpis, ki na državni ravni ureja, kam se sme namestiti klimatska naprava. Po novem je zunanje enote klimatskih naprav prepovedano nameščati na fasade stavb, ki so obrnjene proti javnim prostorom, kot so ulice, trgi in parki. Zunanje enote morajo biti postavljene na delih fasade, ki niso obrnjeni proti javnim prostorom, ali pa na balkonih, strehah in drugje, kjer niso neposredno vidne z ulice. Namen nove zakonske ureditve je ohranitev estetske podobe stavb, pa tudi zmanjšanje vpliva zvočnega onesnaženja na javni prostor. Za hrvaško gospodarstvo je namreč turizem pomembna panoga, s tem želi vlada poskrbeti, da bi bili ulice in trgi največjih mest brez zunanjih enot klimatskih naprav, ki bi kazile videz mesta.

Strah in trepet / Česa se boji Alenka Puhar?

Alenka Puhar, prevajalka, publicistka in dolgoletna novinarka Dela, je zanimiva dama – in da je dama, je bilo večkrat poudarjeno tudi med oddajo Intervju na TV SLO 1, kamor je prišla v goste k Jožetu Možini. Rodila se je v partizanski družini. V tistih svinčenih letih ji je nekako uspelo prevesti roman 1984 Georgea Orwella; to je bil sploh eden izmed prvih uradno izdanih prevodov tega dela v socializmu. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila članica uredništva Nove revije in članica kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic. Janezu Janši je ostala zavezana tudi kasneje – protestirala je, ko so ga izključili iz Slovenskega centra PEN, in protestirala je pred vrhovnim sodiščem leta 2014, ko so protestniki zahtevali njegovo izpustitev iz zapora.

V Zasavju se bojijo nove umazane dejavnosti

Marca 2015 je cementarna Lafarge v Trbovljah ustavila proizvodnjo. To je morala storiti na zahtevo inšpektorjev, saj je cementarna kljub razveljavitvi okoljskega dovoljenja za gorivo uporabljala petrolkoks, to je stranski proizvod nafte, ki onesnažuje okolje. Razveljavitev dovoljenja, s katerim je agencija za okolje Lafargeu v nekaterih primerih dovolila rabo petrolkoksa, sta na sodišču takrat dosegli okoljevarstveni organizaciji PIC in Focus na čelu z Urošem Macerlom iz lokalnega Eko kroga. »Mirovanje cementarne v Trbovljah pomeni pripravo tovarne na morebiten ponovni zagon v prihodnosti,« so v Lafargeu, ki se danes imenuje Holcim, zapisali v letnem poročilu 2015.

Materinščina

Globalizacija, vojne, razvoj tehnologij ustvarjajo dinamičen in mobilen svet večjezičnosti in večkulturnosti. Kljub temu 21. februar, mednarodni dan materinščine, opominja na pomen maternega jezika. Kako lahko torej materinščino ohranjajo priseljenci in njihovi otroci, vključeni v slovenski šolski sistem?

Naj še malo počakajo

Marec bo. Od začetka študijskega leta bo minilo pet mesecev. Od izteka roka za oddajo prijav za prvo prejetje Zoisove štipendije prav tako. Kljub temu študentje na odločbo še vedno čakajo, s tem pa – tisti, ki bodo do prejemanja štipendije upravičeni – čakajo na mesečna izplačila. Skoraj 150 evrov na mesec ni majhen znesek.

Ste prejeli vabilo na seznanitev vojaških obveznikov? Kaj zdaj?

Skoraj zagotovo je med vami kdo z najstniškim sinom, ki je letos dopolnil ali pa bo dopolnil 18 let. Če je tako, obstaja precejšna verjetnost, da je prejel pismo ministrstva za obrambo, ob katerem ste se malce zdrznili in pomislili, zakaj ga vabijo na seznanitev vojaških obveznikov. Pri tem ste morda celo pogledali skozi okno, ali se zunaj nemara ni začela vojna – ko pa smo v Sloveniji naborništvo že pred časom odpravili. Brez skrbi, niste edini, tudi pri nas v uredništvu se vsako leto najde kakšen takšen zaskrbljeni oče ali mati. Tukaj smo, da vam pomagamo.

Kje so bili dijaki in študentje, katerih udeležbo je napovedal Rupar?

Prejšnji teden je potekal že 17. protest upokojencev pod vodstvom Pavla Ruparja, predsednika novoustanovljene stranke Glas upokojencev. Tokrat naj bi bil protest še širši, ne le upokojenski, temveč »vseslovenski protest upokojencev in vseh nezadovoljnih državljanov«. Ruparju bi se morala poleg strank SDS in NSi ter sindikata Neodvisnost pridružiti tudi organizacija dijakov in študentov s kratico ŠUS. Ne vemo pa točno, kaj ta kratica pomeni. V nekaterih objavah, ki so oglaševale protest, je ŠUS pomenil Študentsko uporno skupino, v drugih je kratica pomenila Študentje univerz Slovenije.

Kdo še ljubi avtomobile?

Poleti 2024 so iz nemške avtomobilske industrije začeli prihajati vedno jasnejši signali, da je Volkswagen, ta ponos nemške industrije, v resnih težavah. A v težavah so skoraj vsi evropski avtomobilski velikani in še do včeraj šampioni ljudskih vozil, tudi italijanski Fiat in deloma francoski Renault. Le da je Volkswagnov položaj poseben, saj se zdijo pri njem nihanja v proizvodnji, zaslužku in ugledu še posebej skrb zbujajoča, to kaže tudi s sindikatom usklajeni dogovor o zaprtju treh tovarn, postopnem odpuščanju več kot 35 tisoč delavcev in omejitvah dodatkov k plačam, ki so bile do leta 2024 simbol zaposlitve v nemškem velikanu. Za vse te težave naj bi bila kriva evropska komisija, ki z nerazumljivimi omejitvami glede avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem menda ubija evropsko konkurenčnost. Je to res?

Prazne obljube

Tako rekoč ne mine dan, da medijske krajine ne bi krasile navdušene napovedi, kako bo umetna inteligenca za vselej spremenila svet. »Zgodili se bodo pomembni premiki. Poti nazaj ni več,« je v predzadnji Sobotni prilogi Dela napovedal Jure Leskovec, profesor računalništva na Stanfordovi univerzi. »Superinteligenca trka na naša vrata. V nekaj letih se bo naše življenje radikalno izboljšalo,« je v Delovi rubriki Gostujoče pero zapisal Matjaž Gams, raziskovalec umetne inteligence na Institutu Jožef Stefan. In dodal še nekaj optimističnih misli slovitega futurologa Raya Kurzweila, da bomo z umetno inteligenco »postali pametnejši, bolj vitalni, fizično privlačnejši, bolj duhoviti in bolj poduhovljeni«. A ker tovrstne napovedi dan za dnem odmevajo že dobri dve leti, vse od nenadnega vzpona slovitega klepetalnega robota ChatGPT, za zdaj pa se, roko na srce, za dobršen del ljudi ni spremenilo prav veliko, številni dvomljivci opozarjajo, da od umetne inteligence pričakujemo preveč. Svarijo, da se nadrealistične napovedi, kako bo umetna inteligenca čudežno avtomatizirala suhoparno delo in rešila vse najhujše težave, od zdravstvenih prek družbenih do okoljskih, uklanjajo (samo)promocijskim manifestom tehnoloških velikanov, ki z velikopoteznimi, a praznimi obljubami tentajo javnost in snubijo vlagatelje.

Orožje pod Slovenci

»Kako policija in ministrstvo ocenjujeta dejstvo, da imajo Slovenci vedno več orožja zaradi strahu za lastno varnost? Kaj je po oceni policije in ministrstva vzrok za vedno večji strah za lastno varnost?« To je del poslanskega vprašanja, ki ga je konec januarja postavil poslanec Andrej Kosi (SDS). V podtonu vprašanja zaznamo mnenje, da naj bi se stopnja varnosti v Sloveniji zmanjševala. »Vse več je takih, ki orožje kupijo, ker se bojijo za lastno varnost,« je dejal Kosi in dodal, da naj bi imelo pri nas »več kot 5300 ljudi v lasti več kot 6100 kosov varnostnega orožja«.

Morajo domnevne žrtve spolnega nasilja res deliti krivdo z domnevnim storilcem?

Nekdanji koprski škof dr. Jurij Bizjak je pred upokojitvijo v koprsko škofijo sprejel nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, obtoženega spolne in psihične zlorabe najmanj 20 redovnic v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, večinoma iz ljubljanske skupnosti Loyola. V intervjuju za Večerovo prilogo V nedeljo je upokojeni škof ugotavljal, da je to res naletelo na precejšnje neodobravanje javnosti, a da so za to poskrbeli predvsem mediji. Nato pa zadevo Rupnik pospremil še z besedami: »Mojzes piše tako: če se nekaj zgodi v mestu, potem pripeljite storilca pred mestna vrata in ju posujte s kamenjem – njega, ker jo je napadel, in njo, ker ni vpila.« Po njegovem gre za »vprašanje delitve krivde«. Pa to res drži?

Globoko zasidrana ksenofobija in diskriminacija, ki jo izvajajo upravni organi

Devetnajstega marca lani je mlad par prišel na eno izmed upravnih enot, da bi pridobil informacije o postopku in potrebni dokumentaciji za sklenitev zakonske zveze. Danes je par že poročen, a v postopku so ga uradne osebe, zaposlene v upravnem organu, očitno neformalno diskriminirale. Za kaj je šlo?

Šola proti kopalkam

Na enem izmed zidov Osnovne šole Kanal je bila poslikava, na kateri so bili upodobljeni fantje in dekleta, ki igrajo odbojko na mivki. Ustvarili so jo člani lokalne likovne skupine Svetloba Deskle, ki so hoteli počastiti dolgo zgodovino odbojke v kraju – odbojkarski klub Alpacem Kanal (do nedavnega Salonit Anhovo Kanal) deluje že več kot 70 let. A poslikave zdaj ni več, vodstvo šole se jo je odločilo prebarvati, saj naj bi bila predvsem dekleta, naslikana v kopalkah, neprimerna za šolski okoliš.

Kdaj bodo ljubljanski študentje dočakali nov študentski dom?

Gradnjo študentskih domov v prestolnici že dolgo napovedujejo. Ena izmed lokacij, kjer bi jih lahko gradili, da bi razbremenili že tako obremenjene študentske domove, je tista med Roško in Poljansko cesto. Nove prostore naj bi tam dobili študenti Akademije za likovno umetnost in dijaki Srednje oblikovne šole.