• Uredništvo

    8. 5. 2024  |  Družba

    »Politični pritiski in poskusi ugrabitve medijev so vse izrazitejši«

    V torek je začel veljati evropski akt o medijski svobodi, s katerim Evropska unija prvič posega na področje medijske pluralnosti in novinarske avtonomije. Zakonodajo je Evropska komisija pripravila tudi zaradi težav slovenskih, predvsem javnih medijev v preteklih letih. "Na žalost so politični pritiski in poskusi ugrabitve medijev v več državah vse izrazitejši," je v pogovoru za informativno oddajo Odmevi na TV Slovenija poudarila predsednica Evropskega združenja novinarjev (EFJ) in novinarka hrvaške javne televizije Maja Sever.

  • Uredništvo

    8. 5. 2024  |  Družba

    Proglas / Umetna inteligenca

    Ustvarjalce smo pozvali, naj se v svojih rešitvah dotaknejo katere od dilem, ki jim jih sproža umetna inteligenca.

  • Uredništvo

    8. 5. 2024  |  Družba

    »Mislim, da imam zdaj več vpliva, kot bi ga imel, če ne bi povedal, da ne bom kandidiral«

    "Namerno o tem nisem govoril prej, prav užival sem, ko so angleški mediji onanirali na moj domnevno novi mandat. In drugič, glasovanje na kongresu v Parizu je bilo glasovanje o podpori meni. Če bi že pred glasovanjem o famoznih spremembah statuta povedal, da leta 2027 ne bom kandidiral za predsednika Uefe, to ne bi bila podpora meni. Delegati bi rekli, podprimo ga, saj to tako ali tako ne šteje več in bo zapustil položaj. To je bilo zame zelo pomembno. Navsezadnje pa imam do konca mandata še tri leta, verjamem, da bom v tem času naredil še veliko zanimivih stvari, in sicer brez kakršnekoli obremenitve za naslednji mandat. V trenutku, ko razmišljaš, da imaš enkrat naslednje volitve, postaneš malenkost bolj previden v določenih odločitvah, meni ni treba biti več."

  • STA

    7. 5. 2024  |  Družba

    »Vprašanje je zastavljeno precej navijaško in manipulativno«

    V gibanju Mladi za podnebno pravičnost so pred sejo pristojnega odbora o resoluciji o nadaljnji rabi jedrske energije in predlogu posvetovalnega referenduma o projektu nove nuklearke v Krškem (Jek 2) odločevalce znova pozvali k spremembam za večjo transparentnost, pravičnost in strokovnost procesa odločanja o Jeku 2 in preprečitev manipulacij.

  • Uredništvo

    6. 5. 2024  |  Družba

    »Meni se zdi danes novinarstvo boljše, kot je bilo kadarkoli«

    "Meni se zdi danes novinarstvo boljše, kot je bilo kadarkoli. Je bogatejše, ima dostop do veliko več krajev, kot jih je kadarkoli imelo. Če hočeš danes biti informiran o svetu, nimaš prav velikih težav. Interpretativni model sveta v sedemdesetih letih so bili časopisi in televizija, eden ali dva televizijska programa nacionalnega karakterja. Imel si torej program ali dva, imel si par časopisov, Delo, Dnevnik, imel si Mladino in Radio Študent kot alternativna medija, vsaj v tistem času, ko sem sam vstopal v novinarstvo. Vstopil sem skozi vrata Radia Študent in Mladine, hvala bogu, ker me je to odrešilo premnogih komplikacij. Je pa bil to svet, kjer je potiskan papir deloval kot interpretativni model sveta, nečemu si lahko zaupal ali pa ne. "

  • STA

    6. 5. 2024  |  Družba

    Ujma / Iz poškodovanih objektov se nekateri ne želijo izseliti

    V Strugah v občini Luče 24 od 38 krajanov ne želi zapustiti domov, ki jih je močno poškodovala lanska avgustovska ujma. Vlada je za to območje sprejela sklep o odstranitvi 10 objektov, krajani pa medtem še čakajo na končno oceno vrednosti objektov v njihovi lasti, je za STA povedal župan Luč Klavdij Strmčnik.

  • STA

    6. 5. 2024  |  Družba

    Slovenija proti kletkam

    Društvo AETP je danes zagnalo novo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero se zavzema za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah. Del kampanje je tudi peticija, ki od vlade zahteva prepoved kletk na zakonodajni ravni. Ankete javnega mnenja po navedbah društva potrjujejo, da je večina Slovencev proti uporabi kletk v živinoreji.

  • Evrovizija v znamenju genocida

    Medtem, ko je Izrael pobil že več kot 35.000 Palestincev in Palestink, od tega skoraj 15.000 otrok, ko sistematično strada celotno palestinsko prebivalstvo in ko zaradi blokade humanitarne pomoči ljudje umirajo zaradi ozdravljivih bolezni, bo EBU (Evropska radiodifuzna zveza) izraelsko državo nagradil s sodelovanjem na tekmovanju za najboljšo pesem Evrovizije, ki bo potekala med 7. in 11. majem na Švedskem.

  • Uredništvo

    5. 5. 2024  |  Družba

    »Nisem potrpežljiva oseba. Revolucijo in spremembe si želim jutri.«

    "Naučila sem se pomembnosti vztrajanja. Sindikalni boj je tek na zelo dolge proge, v njem pa je vzdržljivost pomembno orodje. Vedno sem bila aktivistka in vedno bom, čeprav sedaj delujem v evropskem birokratskem sistemu. To sem prinesla s seboj. Kar me je gnalo v Sloveniji, me žene tudi tukaj."

  • Uredništvo

    3. 5. 2024  |  Družba

    »Le s kakovostnim, profesionalnim novinarstvom lahko pridemo do ključne vsebine, ki je zaupanja vredna«

    "Še nikoli ni bilo novinarstvo tako pomembno, kot je zdaj. Tudi pri poročanju o velikih mednarodnih konfliktih se kaže, kako pomembni so novinarji, ki so na terenu in v stiku z ljudmi. Novinarstvo je v današnjih časih zelo nevarno. Po svetu je več kot 50 konfliktov, novinarji pošiljajo informacije z območij, kamor ne moremo drugi. Le s kakovostnim, profesionalnim novinarstvom lahko pridemo do ključne vsebine, ki je zaupanja vredna."

  • Luka Volk

    3. 5. 2024  |  Mladina 18  |  Družba

    Televizijska voditeljica dela po nareku verskih skupnosti

    Novinarsko častno razsodišče (NČR) je nedavno ugotovilo, da je redovnica Romana Kocjančič, urednica in voditeljica oddaje Obzorja duha na TV Slovenija, septembra lani med poročanjem o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kršila novinarski kodeks. Natančneje, med pripravo prispevka z naslovom »Ali sem res odveč?« naj bi kršila tretji člen kodeksa, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti tudi odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in četrti člen, po katerem ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Namerno naj bi namreč izpustila pisno stališče predlagateljev zakona, združenja za dostojno starost Srebrna nit, pozneje pa se uprla tudi uredniku uredništva verskih oddaj Vidu Stanoniku, da bi besedilo objavila v eni poznejših oddaj.

  • Redni profesor in ustavni sodnik, ki to ni

    »Drugo delo, poleg tega, za katero potrebujete soglasje, je dovoljeno, ampak v obsegu, ki ne moti dela na ustavnem sodišču, kar je absolutno moj primer, jaz sem delal manj kot petinsko dopolnilno,« je pred dnevi na Planetu TV pojasnjeval ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič, ko je skušal strokovno in laično javnost prepričati, da ni nič narobe s tem, da je bil kar šest let tudi popoldanski s. p. Seveda ne gre za to, koliko je delal kot samostojni podjetnik, pač pa za to, kaj, za koga vse in za kakšno plačilo, to pa je v tej organizacijski podjetniški obliki nemogoče preveriti. A ustavimo se za trenutek pri vprašanju, koliko, če sploh, popoldanski posli ustavnega sodnika vplivajo na izpolnjevanje njegovih obveznosti na ustavnem sodišču.

  • Sintetična propaganda

    Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je morebitne volivce v zvezni državi New Hampshire po telefonu osebno pozival, naj se ne udeležijo lokalnih volitev in naj »svoj glas raje prihranijo za novembrske volitve«. Sočasno so po spletu zakrožile fotografije, na katerih se Donald Trump radostno objema s temnopoltimi podporniki. Na Slovaškem so si ljudje množično prepošiljali zvočni posnetek, na katerem je kandidat za predsednika vlade Michal Šimečka volivce opozarjal, da bo, ko pride na oblast, nemudoma podvojil ceno piva. Indijski volivci po vsej državi prejemajo personalizirana videosporočila, v katerih jih predsednik vlade Narendra Modi osebno in poimensko nagovarja, naj na prihajajočih volitvah (ponovno) glasujejo zanj. V Argentini je po medmrežju zakrožil škandalozen video, v katerem predsednik države Javier Milei izraža naklonjenost zamisli o legalizaciji trga človeških organov. V Veliki Britaniji so se ljudje množično čudili videu, v katerem vodja laburistov Keir Starmer promovira sumljivo piramidno shemo.

  • STA

    2. 5. 2024  |  Družba

    Umrla je Manca Košir

    V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir, so za STA potrdili v krogu njene družine. Bila je izredna profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede in avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov ter številnih knjig.

  • 1. 5. 2024  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / OMEJIMO BOGATE!

    V petek izide nova Mladina! V 18. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. maja, izpostavljamo, zakaj je ekstremno bogastvo nezdružljivo z demokracijo, človeštvom in planetom. Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. 

  • STA

    1. 5. 2024  |  Družba

    Protest ob prazniku dela / Začetek skupnega boja za lepšo prihodnost

    Na praznik dela so se na protestu v Ljubljani zbrali predstavniki sindikatov, študentov in drugih civilnodružbenih organizacij. Govorci so opozorili, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje in da je povezovanje delavskih bojev ključno za graditev moči delavcev. Protest je šele začetek skupnega boja za lepšo prihodnost, pravijo.

  • STA

    1. 5. 2024  |  Družba

    »Solidarnost je najlepša oblika upora« / Inštitut 8. marec v enem tednu zbral 100.000 podpisov

    Inštitut 8. marec je v enem tednu zbral 100.000 podpisov v okviru evropske pobude Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice) za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi, so danes sporočili iz inštituta.

  • STA

    30. 4. 2024  |  Družba

    Glovo zapušča Slovenijo

    Španski ponudnik dostave hrane in drugih izdelkov na dom Glovo zapušča slovenski trg. Storitev dostave bo podjetje v Sloveniji nudilo še do 10. maja do 22. ure, so v sporočilu uporabnikom navedli v podjetju. Za prenehanje poslovanja v Sloveniji so se odločili na podlagi ponovne ocene prednostnih naložb podjetja.

  • Uredništvo

    29. 4. 2024  |  Družba

    »Na plebiscitu smo glasovali za samostojnost, ne pa za kapitalizem«

    "Druga svetovna vojna je pomenila zmago nad fašizmom in nacizmom, hkrati pa tudi spremembo sveta na bolje. To cenim. In mislim, da smo to zavrgli. Spet živimo v kapitalizmu, za katerega nismo nikoli glasovali. Na plebiscitu smo glasovali za samostojnost, ne pa za kapitalizem v najbolj vulgarnem pomenu besede."

  • STA

    29. 4. 2024  |  Družba

    Evropsko sodniško združenje poziva k takojšnji ureditvi sodniških plač

    Evropsko sodniško združenje (EAJ) je sprejelo resolucijo o Sloveniji, s katero poziva slovensko vlado in državni zbor, da nemudoma izvršita odločbo ustavnega sodišča glede sodniških plač in zagotovita ustrezne materialne pogoje za neodvisno delo sodnikov ter s tem prekineta trenutno kršitev načel neodvisnosti sodstva in delitve oblasti.

  • STA

    29. 4. 2024  |  Družba

    »Staranje prebivalstva bo v prihodnjih desetletjih najverjetneje imelo vse večji pomen«

    Spodbujanje dialoga in sodelovanja med različnimi starostnimi skupinami je zaradi hitrega tehnološkega napredka in družbenih premikov, ki povečujejo tveganje generacijskih ločnic, ključnega pomena, so zapisali na NIJZ. Današnji evropski dan medgeneracijske solidarnosti poudarja pomen premoščanja teh vrzeli in spodbuja sodelovanje med generacijami.

  • Matic Gorenc

    29. 4. 2024  |  Družba

    »Ni več razlogov za praznovanje prvega maja!«

    Prvega maja bo na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 16:00 potekal protestni shod pod geslom »Prvi maj – delavstvu nazaj!«. Shod soorganizirajo Sindikat Mladi plus, društvo Iskra, CEDRA in sindikat ZASUK.

  • Uredništvo

    28. 4. 2024  |  Družba

    »Fašizem je velika nacionalna travma, s katero moramo sobivati«

    "Dokler se ne bomo zrelo soočili in spravili s svojo novejšo zgodovino. Fašizem je naš slon v dnevni sobi, velika nacionalna travma, s katero moramo sobivati, pa bi jo najraje spregledali. Ta slon sedi ob nas na domačem kavču, čeprav se oziramo drugam. Italija ne zmore priznati vojnih zločinov, ki jih je v imenu svoje države zagrešila pod težo totalitarne ideologije, ki je ni težko obsoditi. Saj vendar nismo več tista zločinska država! Mi stojimo na referendumski izbiri republike [2. junij 1946, danes dan republike] in republikanske ustave, ki začne veljati 1. januarja 1948, naša država temelji na protifašizmu: česa se bojimo, kaj nas zavira, da bi obsodili fašistične zločine? To niso naši, temveč fašistični zločini, zločini, ki so jih Italijani hote ali ne zakrivili v imenu fašizma. Na papirju nič lažjega, in vendar …"

  • Monika Weiss

    26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Družba

    Gazi Tivoli!

    Že od sredine marca poteka močno oglaševana prodaja vstopnic za »Veliki koncert ob 30-letnici samostojne kariere« glasbenika Magnifica, ki naj bi se 31. avgusta zgodil v ljubljanskem parku Tivoli. Vendar organizatorji, podjetje Dom Svobode, za zdaj dovoljenja za lokacijo v Tivoliju še nimajo. Še več, z dovoljenjem se zapleta, saj je ljubljanska območna enota Zavoda RS za varstvo narave 1. marca s sedemstransko odločbo in kljub trem dopolnitvam vloge zavrnila izdajo soglasja za načrtovano izvedbo prireditve.

  • Luka Volk

    26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Družba

    Svet RTV Slovenija ni podprl dokumenta o svetli prihodnosti hiše, ki ga je pripravilo vodstvo 

    Svet RTV Slovenija je upravi naložil, naj pripravi predlog reorganizacije zavoda, ki plava v rdečih številkah. Na začetku prejšnjega tedna so svetniki dobili predlog na mizo, vendar pa je bil po oceni dela sveta tako pomanjkljiv, da ga svet ni sprejel. Predsednik sveta Goran Forbici je na primer dejal, da je bil dokument napisan »tako neoprijemljivo, da upravi daje možnost, da po sprejetju naredi kar koli«.

  • Jure Trampuš

    26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Družba

    Kar 78,2 odstotka Slovencev podpira idejo, da bi se morala vojna v Ukrajini končati takoj

    Potem ko je ameriški kongres po mesecih cincanja sprejel sklep o finančni pomoči Ukrajini, skupaj s tisto za Izrael in Tajvan, se je zazdelo, da bo Ukrajina rešena. Teorija je šla takole: ker bo imela napadena država več denarja, bo dobila več orožja, več streliva in granat, s čimer bo ustavila številčno močnejšo in vedno bolje opremljeno rusko stran. V vojnah pa se ne zmaguje zgolj z denarjem in orožjem, pot do vojnih zmag in na koncu do miru vodi preko pogovorov in pogajanj, razen če ena stran ne želi uničiti druge. Kakšna je politična realnost, je nekaj dni po odločitvi v kongresu trpko spoznal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko mu članice Nata (še) niso uspele zagotoviti dovolj sistemov zračne obrambe. Brez njih, brez dodatnega orožja, bo »Ukrajina izgubila vojno,« pravi Zelenski.

  • Luka Volk  |  foto: Borut Krajnc

    26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Družba

    »Živimo v času nenehnih travm in sploh ni dovolj časa, da bi vse skupaj predelali in dejansko poskušali razumeti«

    V zgodovini so se zgodili trije veliki epistemološki rezi, znanstvene revolucije, ki so dodobra zamajale človekovo samoljubje, njegovo prepričanje o lastni večvrednosti. Prvi tak udarec je bilo odkritje Nikolaja Kopernika, da Zemlja ni središče vesolja, drugi Charlesa Darwina, da imajo človek in živali skupen izvor, in tretji – zasluge zanj si je pripisal kar avtor sam – Sigmunda Freuda, očeta psihoanalize, klinične metode in psihološke teorije, ki je človeku dala vedeti, da pravzaprav ni gospodar v lastni hiši, pač pa da je še kako odvisen od tega, kar se nezavedno dogaja v njegovem duševnem življenju. A kaj nam psihoanaliza lahko pove o sodobnem človeku danes? O človeku, ki je vpet v hitro spreminjajoč se, striktno individualiziran svet, ki ga prevevajo vojne, nenehne travme, ko mu ves čas grozi okoljska katastrofa? O tem smo se pogovarjali z dr. Alejandrom Cerda-Ruedo, psihoanalitikom in profesorjem na podiplomskem študiju komunikologije mehiške univerze Universidad Iberoamericana, ki se v svojem raziskovanju osredotoča predvsem na odnos med ideologijo, politiko in psihoanalizo, tesno pa je povezan tudi z ljubljansko psihoanalitsko šolo.

  • Borut Mekina

    26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Družba

    Krvosesih stenic kar mrgoli

    Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra. »Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?« so zapisali v Delu isti teden. »Stenice po drami v Parizu začeli opažati tudi v Londonu,« so nadaljevali na RTV Slovenija. »Parižani obupani zaradi stenic, ki mrgolijo povsod,« je pisalo na N1. »Panika in gnus v Franciji: državo preplavile stenice,« so nadaljevali v Siolu. »Stenice tudi v Sloveniji: kaj na terenu opažajo podjetja,« so šli na N1 raziskovalno naprej. »Invazija stenic: kar se dogaja v Parizu, bi se lahko kmalu zgodilo po celem svetu,« je zapisal spletni časopis Slovenec. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo jih že videli naprej proti jugu: »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« so kolegi pri 24ur še prilivali olja na ogenj ...

  • Peter Petrovčič

    26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Družba

    Absolutno nezdružljivo

    Poleg večine ustavnih sodnic in sodnikov, ki so na načelni ravni obsodili »spornost« samostojnega podjetništva med ustavnimi sodniki, a se hkrati od zadeve ogradili, ter na drugi strani trojice najkonservativnejših sodnikov (Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič), ki so izrekli podporo Jakliču, se je posebej oglasila tudi Špelca Mežnar.

  • Peter Petrovčič

    26. 4. 2024  |  Mladina 17  |  Družba

    Novogradnja v Gabrju in neprofitna najemnina v službenem stanovanju

    Ustavni sodnik Klemen Jaklič je z ženo solastnik dveh parcel v Gabrju v katastrski občini Šujica, kjer gradita stanovanjski objekt. Kot je pred tednom razkril Reporter in je vidno iz zemljiško-knjižnega izpiska, je na parcelah s skupno površino 2709 kvadratnih metrov vpisana hipoteka Unicredit banke, in sicer za kredit v višini 250 tisoč evrov z letno fiksno obrestno mero 2,60 odstotka. Hipoteka je bila vpisana 19. oktobra 2022 in zapade 31. maja 2048. Sklepati torej gre, da je kredit najet za 25 let in pol, kar pomeni, da bosta Jakliča zanj vsak mesec do maja 2048 plačevala od 1100 do 1150 evrov mesečne anuitete.