• Kaj če bi ŠOU šel?

    Letos bodo študentke in študenti o prihodnosti Študentske organizacije Univerze v Ljubljani znova odločali na volitvah v sredo, 9. oktobra (volitve potekajo tudi v drugih univerzitetnih središčih). Kdor študira v Ljubljani, je član študentske organizacije, to pa pomeni, da 3,8 odstotka od vsakega plačila, ki ga prejme za opravljeno študentsko delo, dobi ŠOU. Veliko študentov se ne zaveda, da ima ta organizacija vpliv nanje, kaj šele, da bi se jim zdelo pomembno, kaj pravzaprav dela, a ŠOU od njih na leto zbere okoli pet milijonov evrov. Ta študentski denar pogosto porabi za vprašljive namene. O takšnih ali drugačnih aferah redno poročajo novinarji Radia Študent, pa še oni težko, ker ŠOU rad skriva dokumentacijo, prav tako ne dovoli javnega snemanja sej študentskega parlamenta.

  • Luka Volk

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Družba

    Stanovanjski problem je ena glavnih skrbi mladih, če ne celo glavna

    Težave na dolgo zanemarjenem stanovanjskem področju so že prerasle v katastrofo, stanovanjski problem je v zadnjih letih postal ena glavnih skrbi mladih, če ne celo glavna. To se je vnovič pokazalo na začetku študijskega leta. V prestolnici, kjer je stiska najhujša, so iz Študentskega doma Ljubljana sporočili, da so prejeli okoli 8800 vlog za razpisana subvencionirana ležišča, vendar je teh na voljo samo okoli 7000. Kaj preostane drugim? Rešitev bodo primorani iskati pri zasebnikih.

  • Peter Petrovčič

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Družba

    Vsaka je preveč

    Prejšnji torek se je 30-letni moški skril v prtljažnik avtomobila svoje nekdanje 40-letne partnerke, in ko se je usedla v avto in speljala, streljal nanjo in jo ubil. Pred tem ji je že grozil, da ji bo zažgal hišo, jo odpeljal v tujino in celo zagrozil s smrtjo. Vse to se je zgodilo po tem, ko je kasnejša žrtev prekinila razmerje in ga zaradi groženj, neupravičenega snemanja in zalezovanja, ki so sledili, prijavila policiji. Kljub temu zoper očitno nevarnega nadlegovalca ni bila izrečena niti prepoved približevanja, domnevno, ker je šlo za grožnje na spletu, storilec pa je bil tedaj v tujini. Šlo je namreč za državljana Severne Makedonije, kar je sicer izjema od pravila, saj so morilci žensk v Sloveniji pretežno tu živeči, slovenski državljani. Seveda se kdaj tudi zgodi, da moški ubije svojo partnerko oziroma ženo, ne da bi ga policija poprej obravnavala za to ali drugo vrsto nasilja, nasilje v družini, grožnje s smrtjo. A »femicid« običajno zakrivijo policiji in pravosodju vnaprej »znani« storilci. Kaj bi država in kaj bi kot družba lahko storili in morali storiti, da bi bile ženske doma in v odnosu varnejše? Da ne bi več umirale?

  • Monika Weiss

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Družba

    Kdo leta 2024 še seka drevorede?

    V občini Hoče - Slivnica, ki je soseda Maribora, je pod sedanjim županom Markom Soršakom pred leti na kmetijskih površinah zrasla lakirnica Magna. Zdaj župan stavi na nov projekt, to je »Ureditev tematske in pohodne poti ob Lipovem drevoredu«, za katerega mu je gospodarsko ministrstvo Matjaža Hana lani odobrilo 350 tisoč evrov evropskih sredstev. A jedro tega »turističnega projekta« je poleg ureditve pohodne poti posek drevoreda v Pivoli – tudi nekaterih zdravih dreves – ter zasaditev novega drevoreda, ki bi bil bolj odmaknjen od robov ceste. Potem ko je občina za projekt nedavno začela iskati izvajalca »gradbenih del«, je stranka Vesna ta teden na ministrstvo za gospodarstvo vložila zahtevo po obnovitvi postopka za dodelitev sredstev EU.

  • Gregor Kocijančič  |  Ilustracija: Tomaž Lavrič

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Družba

    Pravica do odklopa / Pošta na dopustu

    V času, ko so pametni telefoni skorajda podaljški naših rok, ko smo dosegljivi tako rekoč vsako minuto dneva in na elektronska sporočila in telefonske klice nadrejenih odgovarjamo med letovanjem na obali, sredi večerje ali v nedeljo dopoldne, je meja med delovnim in prostim časom bolj zabrisana kot kadarkoli prej, pojem »izgorelost« pa je našel mesto v našem vsakdanjem besednjaku. Na trnovi poti iskanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem je vzniknila zamisel o pravici do odklopa oziroma pravici do prepovedi poklicnih dejavnosti zunaj delovnega časa, ki je sicer stara skoraj toliko kot sam internet, a zadnja leta doživlja pravo renesanso.

  • Luka Volk

    4. 10. 2024  |  Mladina 40  |  Družba

    Kdo sme šariti po naših glavah?

    Velik del ljudi se je v življenju že znašel v stiski – na primer ob izgubi službe, ločitvi ali kakšni drugi neprijetni prelomnici v življenju –, v duševni krizi, za katero je ocenil, da je ne bo uspel prebroditi sam. Takrat človek seveda pomisli, da nemara potrebuje pomoč psihoterapevta. In če bi odprli svetovni splet, bi se pred očmi slehernika v stiski prikazalo nepregledno morje zasebnih psihoterapevtov, ki obljubljajo, da lahko z njihovo pomočjo in s pomočjo teh ali onih metod (teh obstaja prav toliko nepregledna množica), predvsem pa z zadostnim »delom na sebi«, vsak spet postane »najboljša različica samega sebe«. A žal med njimi ni, vsaj formalno ne, nihče psihoterapevt. Ta poklic v Sloveniji namreč ne obstaja.

  • Uredništvo

    3. 10. 2024  |  Družba

    Kakšna je vloga literature, branja in pisanja v boju za bolj enakopravno družbo?

    Na 8. festivalu angažiranega pisanja ITN bodo z različnimi formati – od vaj v gradnji skupnosti z izmenjevalnico knjig, predstavitvami sveže domače literarne produkcije, predavanji, pogovori z avtorji in avtoricami, literarnimi zajtrki, pesniškimi branji in performansom – raziskovali, kakšna je vloga literature, branja in pisanja v boju za bolj enakopravno družbo. Predstavili se bodo domači in mednarodni avtorji, katerih dela naslavljajo aktualne družbene teme, kot so človekove pravice, okoljevarstvo in enakost.

  • Uredništvo

    2. 10. 2024  |  Družba

    Največje zbiranje podpisov v Evropi za varen in dostopen splav 

    Prostovoljci kampanje My Voice, My Choice, s katero se na Inštitutu 8. marec zavzemajo za varen in dostopen splav, so organizirali največje zbiranje podpisov v živo. "Manjka nam jih samo še 370 tisoč," je dejala Nika Kovač,  koordinatorka kampanje.

  • Uredništvo

    1. 10. 2024  |  Družba

    »Če stanovanje oddajo študentom, lahko zaslužijo dosti več, kot če bi stanovanje oddali mladi družini«

    "Ponudba zaostaja za povpraševanjem, ob odsotnosti nadzora pa si najemodajalci lahko privoščijo vse višje najemnine in nove dodatne pogoje. Pa še nekaj so opazili. Če stanovanje po sobah ali celo po posteljah oddajo študentom, lahko zaslužijo dosti več, kot če bi celo stanovanje oddali mladi družini, kar je po drugi strani dodaten pritisk na to, kako si lahko stanovanjsko vprašanje na najemnem trgu rešijo mlade družine. Ob tako velikem povpraševanju, ko se za eno sobo zanima celo od 20 do 30 kandidatov, pa je zelo naporno že iskanje, saj najemodajalci pogosto organizirajo nekakšne avdicije, celo dražbe, kdo da več."

  • STA

    1. 10. 2024  |  Družba

    Komu v Sloveniji najbolj zaupamo v primeru izrednih razmer?

    Velika večina slovenskih državljanov meni, da bi se v primeru nesreče pristojne reševalne službe ustrezno odzvale na izredne razmere, kažejo izsledki zadnje raziskave Eurobarometer. Državljani Slovenije za razliko od državljanov EU tudi bolj zaupajo informacijam teh služb in drugih organov za ukrepanje ob nesrečah.

  • Uredništvo

    30. 9. 2024  |  Družba

    »Veliko staršev se obnaša, kot da oni hodijo v šolo«

    "Opažam tudi, da se veliko staršev obnaša, kot da oni hodijo v šolo. Saj veste, mi pa danes pišemo matematiko. V šolo hodijo otroci, in ne starši, in otrokom mora biti jasno, da je šola njihova odgovornost ter da sami nosijo odgovornost za svoje izbire. Otrok se lahko odloči, da ne bo naredil naloge, ampak jasno mu moramo povedati, kakšne bodo posledice. Razložimo mu, kaj se bo zgodilo, če bo naloge redno delal in utrjeval snov, in kaj, če tega ne bo počel."

  • Uredništvo

    29. 9. 2024  |  Družba

    »Mi smo v privilegiranem položaju, zato imamo lahko tudi demokracijo«

    "V Evropi vidimo demokracijo kot humanistično vrednoto, ki bi jo morali imeti vsi na svetu. Ampak mi smo v privilegiranem položaju, zato imamo lahko tudi demokracijo. Če naš ekonomski status ne bi bil tako dober, bi nas nedvomno bolj zanimalo, ali bomo imeli delo in hrano, kot to, kako svobodne so naše volitve. Saj nimajo ljudje sami po sebi radi avtokratov, temveč so predvsem pragmatični. Najprej razmišljajo o preživetju. Težko je zato imeti demokracijo, če najprej ne rešiš osnovnih stvari, da imajo vsi delo in hrano. In številni avtokrati znajo to unovčiti v politično korist."

  • Uredništvo

    29. 9. 2024  |  Družba

    »Tito je izumil tretji svet«

    "Lahko rečemo, da je Tito izumil tretji svet. Hkrati je treba vedeti, da je to zelo potreboval. Potreboval je zaveznike. Velik del sveta se je v petdesetih letih osamosvajal in je imel podobne probleme kot Jugoslavija. Bila je stisnjena med dve veliki sili in je bila v nenehni nevarnosti, da izgubi ravnokar pridobljeno neodvisnost. Titova spretnost je bila v tem, da je partnerje poiskal v tretjem svetu in jim priznal njihovo pomembnost v svetovni ureditvi. S tem je tudi Jugoslavijo naredil pomembno, kar je bila njegova stalna skrb. Če je bila Jugoslavija pomembna v svetovnem merilu, je bil tudi on pomemben v istem merilu. V nekem smislu je res izumil politično os med severom in jugom in jo oblikoval v nekaj zelo pomembnega. To je bila zelo moderna ideja."

  • Obljube mladim so še vedno le obljube

    Statistika evropskih volitev dokazuje, da želijo mladi dejavneje sodelovati pri političnih odločitvah. Kot je razvidno iz statistike državne volilne komisije, se je leta 2019, ko so v Sloveniji potekale volitve za evropski parlament, teh udeležilo 17,6 odstotka upravičencev, starih od 18 do 30 let. Letos se je število udeležencev opazno povečalo na 35,3 odstotka (pri skupno višji volilni udeležbi kot pred petimi leti). Dokaz, da se mladi bolj zanimajo za politiko, so različni aktivisti, prisotni na družabnih omrežjih, protesti, ki jih pripravljajo mladi, in seveda najmlajša evropska poslanka v zgodovini Slovenije Zala Tomašič (SDS).

  • Luka Volk

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    Aplikacije za zmenke so gonilo naraščajoče družbene neenakosti 

    Spletne aplikacije so prinesle revolucijo v svet zmenkarij. V preteklosti so se ljudje spoznavali pretežno znotraj svojega socialnega kroga, na delovnem mestu ali v lokalnih skupnostih. Spletne aplikacije naj bi te ovire odstranile – zaradi njih je bilo mogoče spoznati tudi ljudi, ki jih prej ne bi srečali nikoli v življenju, bazen potencialnih partnerjev se je navidezno zelo razširil. Logični zaključek bi bil, da se je s tem povečala tudi mobilnost med družbenimi razredi. Vendar naj bi se, kot ugotavlja skupina raziskovalcev ameriške centralne banke in Haverfordskega kolidža v Pensilvaniji, zgodilo nasprotno: naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za zmenke naj bi bila ena od gonilnih sil družbene neenakosti.

  • Matic Gorenc

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    Nasprotniki splava so se prvič zbrali tudi v Kopru 

    V nedeljo sta v Kopru potekala dva shoda. Tisti, katerega udeleženci nasprotujejo pravici do splava, in protishod, ki je to ustavno pravico podpiral. Oba sta potekala mirno, njuni organizatorji pa se bodo v tednu dni videli še dvakrat, prvič jutri v Mariboru, drugič prihodnjo soboto v Ljubljani.

  • Monika Weiss

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    Spet sin elite 

    Poleg Blaža Brodnjaka, sina dolgoletnega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, ki zdaj vodi sprivatizirano NLB, in Mateja Rigelnika, sina politika in dolgoletnega direktorja ACH (Autocommercea) Hermana Rigelnika, ki se ukvarja z nepremičninami – oba se v javnosti bolj ali manj redno oglašata z neoliberalnimi stališči – se je pred dnevi pojavil še en sin. Časopisna hiša Delo, ki sodi v skupino Kolektor Stojana Petriča, je v podkastu Na robu prejšnji petek gostila Klemna Šešoka, sina gospodarstvenika Dušana Šešoka.

  • Matic Gorenc

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    Razmere na najemniškem trgu so vse slabše

    Nevladni organizaciji Danes je nov dan in Inštitut za študije stanovanj in prostora, ki je del organizacije Najemniški SOS, sta objavili poročilo Neznosna nedostopnost bivanja. Raziskali sta položaj na najemnem nepremičninskem trgu in primere diskriminacije na njem. Ker je največja ponudba stanovanj za najem v Ljubljani, so se raziskovalci osredotočili na to območje.

  • Peter Petrovčič

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    Usmrčen »gostilniški« medved Mitko

    Prejšnji četrtek, 19. septembra, je bil usmrčen medved Mitko, ki je živel v jekleni kletki na turistični kmetiji Abram na Nanosu in je bil zaradi najslabših bivalnih razmer med vsemi medvedi, ki so žrtve sicer že 20 let z zakonom prepovedane prakse zadrževanja tako imenovanih gostilniških medvedov v ujetništvu, prvi na seznamu za odvzem in premestitev v zavetišče za medvede. Uradno je bil usmrčen, ker je bil star in mu je popuščalo srce, a okoliščine Mitkove smrti so bolj zlovešče, kot se zdi na prvi pogled.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    »Nekateri raziskovalci se sprašujejo, ali ni zasnova družabnih omrežij katalizator fašizma. Ali mehanika všečkanja res nagrajuje in promovira zgražanje ter ekstremna stališča, ki vodijo v nasilje?«

    Ko je razneslo pozivnik pripadnikov Hezbolaha v Libanonu, se je za hip zdelo, da lahko raznese še kaj drugega. Na primer naše telefone ali prenosne računalnike. V svetu, ki je povezan in prepleten, kjer na eni strani vladajo neobvladljiva tehnološka podjetja, z veliko močjo in brez nadzora, na drugi strani pa tehnologijo in umetno inteligenco uporabljajo obveščevalne službe in drugi represivni organi, je mogoče vse. Tudi to, da z vohunskimi programi sledijo Slovencem in Slovenkam. Tadej Štrok sodeluje z inštitutom Danes je nov dan, razmišlja o internetu, družbi nadzora in tehnologiji, ki nas obdaja in zasvaja. Ni zadovoljen, pravi, da družba razpada, da se ruši koncept objektivne realnosti. Kljub vsemu pa še vedno verjame v internet, v priložnosti, ki jih ponuja. Internet ni samo nadzor, rudarjenje za podatke, sovraštvo in rasizem, internet je lahko veliko več.

  • Monika Weiss

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    Pritisk iz Celovca

    Avstrija po diplomatski poti pritiska na Slovenijo, naj omili marca sprejeto okoljsko zakonodajo, s katero je država po dolgoletnem boju prebivalcev Anhovega zaostrila pravila delovanja za sosežigalnice odpadkov, tudi za anhovsko cementarno Salonit z novim imenom Alpacem Cement. Posebej se je angažiral koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kaj in od koga želi glavar, ki so mu, kot poudarja njegov tiskovni predstavnik, »varstvo podnebja in okolja, trajnost in odgovornost do vnukov posebej pri srcu«? Ti diplomatski pritiski sicer prihajajo v pomembnem času, saj je v pripravi nov zakon o varstvu okolja (ZVO-3). Bodo marca uzakonjene zaostritve za sosežig v njem ostale?

  • Borut Mekina

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    Jaki tok, šibka država

    Peter Kumer je ustanovitelj enega mlajših slovenskih elektroenergetskih podjetij, mariborskega Enerteca, ki je v zadnjih letih, zlasti po letu 2021, doživelo izjemno rast zaradi eksplozije gradenj sončnih elektrarn. Prihodki podjetja so se od leta 2019, ko so znašali 2,5 milijona evrov, lani povzpeli na 16 milijonov evrov, ob tem pa so ustvarili 856 tisoč evrov dobička. Njegova ekipa, ki šteje med 30 in 40 zaposlenih, je lani postavila kar 500 manjših in 50 večjih sončnih elektrarn, letos pa nameravajo dokončati še dodatnih 350 do 400 projektov, načrtovanih že lani. Vendar pa bo jeseni njihovo delo zastalo.

  • Monika Weiss

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    O čem govorijo premožni?

    V ljubljanskem Hotelu Slon so prejšnji torek podjetniki Igor Akrapovič (skupina Akrapovič), Jure Knez (Dewesoft) in Radko Luzar (L-Tek) predstavili Pobudo JEK 2 in z njo naznanili interes »gospodarstva«, da se aktivno vključi v »načrtovanje, nadzor in vlaganje« v gradnjo drugega bloka krške nuklearke. Podjetja bi pri investiciji v JEK 2 – ta je brez upoštevanja stroškov financiranja ocenjena na 9,3 do 15,3 milijarde evrov – prispevala 15 do 20 odstotkov. »To so ocene, vse bo seveda odvisno od pogojev vstopa,« je dejal Knez. Ob tem je kot zgled navedel finski model Mankala, s katerim podjetja sofinancirajo elektrarne in iz njih nato dobivajo elektriko po stroškovni ceni. Je ta finski model prenosljiv na JEK 2 in kako verodostojno se je pri njem sklicevati na nizko stroškovno ceno, ki jo dosega obstoječa krška nuklearka?

  • Peter Petrovčič

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    Diskriminacija ne more biti rešitev

    »Metelkova mesto je širom po Sloveniji in svetu znano središče umetniškega in rokodelskega ustvarjanja, političnega delovanja in neodvisne kulturne produkcije s področja glasbe, gledališča, slikarstva, videa, stripa, kiparstva in drugih umetnosti. Znana je tudi kot sproščen in navdihujoč družabni prostor,« piše na spletni strani največjega in najstarejšega, pravzaprav edinega dolgoživega slovenskega skvota. Metelkova je nastala kot skvot in formalnopravno je še vedno skvot, čeprav njeni kritiki radi rečejo, da je z leti vse manj skvot in zmeraj bolj mainstreamovski žur plac. Zato je po svoje upravičeno pričakovanje, da bi, ker je skvot, lahko ponujala več družbene in socialne občutljivosti kot zgolj klasična območja zabave. Zato je upravičeno tudi pričakovanje, da bi se pri vratih skvoterskih klubov ločevanje po barvi polti dogajalo kvečjemu redkeje, kot se v prostorih zabave v Sloveniji dogaja sicer. A zadnje čase vse več posameznikov vse večkrat ostane pred vrati vse več klubov na Metelkovi zgolj zaradi barve polti.

  • Vesna Teržan

    27. 9. 2024  |  Mladina 39  |  Družba

    »Čas je, da se odločevalci prebudijo«

    Začelo se je novo šolsko leto in Srednja šola za oblikovanje in fotografijo (SŠOF) še vedno domuje v Križankah, pa četudi jo že kar nekaj let želijo izseliti, a ne vedo prav dobro, kam. Je že res, da bi glede na nove učne programe potrebovala več delovnih prostorov in učilnic, kot jih ponuja tisti del Križank, ki SŠOF pripada že od ustanovitve. Vendar je za šolo, kakor je povedala ravnateljica Apolonija Simon, izrednega pomena, da ostane v Križankah in pridobi ustrezne dodatne prostore le na eni dodatni lokaciji. Bi bila to za ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in za Mestno občino Ljubljana (MOL) res tako nemogoča naloga?

  • STA

    26. 9. 2024  |  Družba

    Problem izgonov prosilcev za azil s strani slovenske vlade

    Ambasada Rog je na novinarski konferenci pred državnim zborom danes ponovno opomnila na neuresničevanje zavez integracijske strategije vlade glede vračanja prosilcev za azil. Predstavniki ambasade upajo na uresničitev ukrepov sprejema in integracije migrantov. Z izjavo jih je podprla tudi predstavnica organizacije Amnesty International Taja Premk.

  • STA

    26. 9. 2024  |  Družba

    NIJZ svetuje cepljenje proti gripi

    Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pred začetkom letošnje sezone gripe svetujejo cepljenje proti tej bolezni. Cepilnim centrom po državi v tem tednu dostavljajo cepivo, cepljenje pa bo tudi letos brezplačno za vse z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem.

  • Uredništvo

    26. 9. 2024  |  Družba

    Plagiati

    "Do plagiatov idej, pa tudi besedil v naši družbi in predvsem v šolskem sistemu še vedno gojimo relativno visoko stopnjo tolerance. Mnogi osnovnošolski referati in srednješolske seminarske naloge so dobesedno prepisani iz različnih virov brez navajanja avtorstva. Takšne naloge, ki jih včasih pišejo kar starši, že od začetka spodbujajo 'krajo idej', saj mlade le redkokdo uči, da je treba vsak vir ustrezno navesti in citirati. Zato se s tem problemom ukvarjamo tudi na univerzitetni ravni. Pred leti sem tako v ocenjevanje prejel seminarsko nalogo, ki je bila od začetka do konca prepisana iz različnih virov brez navedbe avtorstva. Ko sem študentko soočil s tem dejstvom, se obtožbi sploh ni upirala. Vprašala me je zgolj, zakaj bi se trudila z novim besedilom, če pa je nekdo že napisal dobro besedilo na to temo ..."

  • STA

    25. 9. 2024  |  Družba

    Problematična raba družbenih omrežij in digitalnih iger

    Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v danes objavljeni raziskavi o zaslonskih napravah in duševnem zdravju poroča o problematični rabi družbenih omrežij in digitalnih iger med evropskimi najstniki. Raziskava je potrdila tudi pozitivne učinke njihove zmerne rabe: mednje sodijo močnejša podpora vrstnikov in tesnejše povezave z njimi.

  • Tomaž Lavrič

    24. 9. 2024  |  Družba

    »Več ljudi popada s streh in vetrnic, kot pa jih nastrada pri obratovanju jedrske elektrarne«