Goran Dragić

Eden najboljših svetovnih košarkarjev je bil vidno utrujen. Ne od dolge sezone v ligi NBA, od te si je vmes že odpočil, pač pa od ponavljajočih se novinarskih vprašanj. Dan prej je namreč sporočil, da bo vendarle nastopil za Slovenijo na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji. Njegove medijske obveznosti so s statusom zvezdnika, ki si ga je v zadnjem letu pridobil na košarkarskih igriščih, postale izčrpljujoče. A čeprav bi ga pri 28 letih in po šestih sezonah v ligi NBA že lahko prištevali med veterane, o svojih izkušnjah, ko se malo sprosti, še vedno govori s skoraj otroško navdušenostjo.

Tone Partljič

Tone Partljič (1940), pisatelj, dramatik, scenarist in politik, je znan predvsem kot komediograf. Napisal je več kot trideset komedij, med katerimi sta najodmevnejši Moj ata, socialistični kulak (1983), ki je doživela tudi filmsko upodobitev z Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem v glavni vlogi, in komedija Ščuke pa ni (1973), v kateri karikira samoupravljanje v podjetjih.

Alenka Berlot Košiček

Alenka Berlot Košiček, diplomirana socialna delavka z bogatimi pedagoškimi izkušnjami pri delu z mladino in ustanoviteljica studia za kakovost odnosov, že 12 let uspešno svetuje posameznikom in parom pri partnerskih težavah. Praktično in terapevtsko znanje je izpopolnila, ko je bila asistentka in življenjska sopotnica pokojnega prim. dr. Marijana Košička, uglednega psihiatra in strokovnega publicista, ki so ga generacije ohranile v spominu kot najbolj priljubljenega seksologa, ki je najprej Jugoslovanom, potem pa predvsem Slovencem skušal dopovedati, da ljubezen ne pride sama od sebe in da takrat, ko pride, pogosto boli. Alenka Berlot Košiček ve, kako to bolečino ublažiti in utišati. Za svojim delom stoji z vsem znanjem in izkušnjami, toda para ali posameznika nikoli ne sili, da sprejme njene odgovore. Ta odločitev je popolnoma stvar posameznika.

Boštjan Gorenc - Pižama

Boštjan Gorenc - Pižama je multitalent, ki ustvarja z besedami. Najprej je bil improgledališčnik in raper, zadnje desetletje pa na odru praviloma stoji kot eden naših najvidnejših stand up komikov in na tem področju letos obeležuje desetletnico, ki jo je proslavil s celovečerno predstavo 50 odtenkov njive. V njej secira naše navade in globoko zakoreninjena prepričanja, ki so pogosto precej bolj absurdni, kot smo si pripravljeni priznati.

Vito Taufer

Leta 1982 je Vito Taufer, tedaj še študent AGRFT, s »punkersko« predstavo Razredni sovražnik, ki je nastala po tekstu britanskega dramatika Nigela Williamsa, sprožil pravo revolucijo v slovenskem in tudi jugoslovanskem gledališču, saj je z njo brutalno razgalil vse notranje antagonizme tedanje jugoslovanske družbe.

Uršula Cetinski

Novoimenovana direktorica Cankarjevega doma o tem, kako želi našo največjo kulturno institucijo programsko prevetriti in narediti prijetnejšo, o gledališču, mednarodnih uspehih, a tudi tem, da je bila kot gimnazijka piflarka in darkerka, da je leta 1988 po radiu menda prva povedala, da so izpustili JBTZ, da je bilo kulturnikom takrat lažje preživeti in da danes kljub napredku živimo v veliko bolj konservativni družbi.

Prof. dr. Ranko Bugarski

Prof. Bugarski, ki je jugoslovanskim knjižnim bralcem pred skoraj pol stoletja predstavil teorijo Chomskega, se je najprej kot klasični kabinetni profesor na Filološki fakulteti v Beogradu posvetil študiju sufiksa na -ak, bil desetletja priznani član mednarodnih lingvističnih združenj, napisal desetine znanstvenih knjig, potem pa je v devetdesetih nastopil kot intelektualni aktivist in analiziral sovražni govor Miloševićevega režima, kateremu je ob fin de sièclu skozi lingvistično analizo napovedal skorajšnji konec in zadel, nato našel strast v proučevanju žargonov, letošnjo pomlad pa obiskal Ljubljano in v intervjuju za Mladino predstavil fenomen pretvorbe srbohrvaškega jezika v štiri jezike: hrvaščino, bosanščino, črnogorščino in srbščino.

Emil Tedeschi

Sedeminštiridesetletni Emil Tedeschi je ustanovitelj, večinski lastnik in predsednik uprave Atlantic Grupe, hrvaške živilske družbe s 4500 zaposlenimi, ki ima v lasti legendarne blagovne znamke kot so Cockta, Smoki, Donat Mg, Cedevita, Argeta, Barcaffè in ki kljub gospodarski krizi nenehno raste, ustvarja visoke dobičke in prevzema druge družbe. Atlantic Grupa je največja proizvajalka vitaminskih napitkov in prehranskih dopolnil v jugovzhodni Evropi, pomembna proizvajalka izdelkov za osebno nego ter vodilna evropska ponudnica športne prehrane. Hkrati je lastnica verige lekarn na Hrvaškem. Tedeschi ni tipičen poslovnež. Vrti glasbo v klubih, je član glasbene skupine Pips, Chips & Videoclips in se vsake toliko, na precejšnje zgražanje zagrebškega jet seta, udeleži kakšne javne razprave o izkoriščevalskem kapitalističnem sistemu. Hrvaška politična levica ga tudi zato doživlja kot svojega človeka na začasnem delu v svetu velikega kapitala. »Nisem rojen trgovec,« pravi. Nenavadna izjava za nekoga, ki je prvo podjetje uspešno vodil že pri 22 letih.

Slavenka Drakulić

Slavenka Drakulić je hrvaška književnica, zelo plodna in angažirana avtorica, katere romani, eseji in časopisni članki so prevedeni v številne svetovne jezike; velja za najpogosteje prevajano hrvaško pisateljico. Osrednja tema njenih romanov je žensko telo, pogosto izpostavljeno skrajnemu trpljenju, bolečini, zlorabi, posilstvu … Slavenka sodi med pogumne, politično ozaveščene avtorice, ki jim ni vseeno, na podlagi osebne izkušnje pa je – vedno s pravim občutkom za podrobnosti – napisala številne duhovite in pomembne eseje o padcu komunizma in o življenju v nekdanji Jugoslaviji, pa tudi o poznejših neizmernih težavah med tranzicijo v vzhodnoevropskih državah. Publicistično kariero je začela z danes kultno knjigo esejev Smrtni grijesi feminizma (Smrtni grehi feminizma), s katero je že leta 1984 utirala pot feminističnemu gibanju v naših krajih.

Marcel Štefančič, jr.

Če si svet slovenske publicistike predstavljate kot planet Zemlja, potem je Marcel Štefančič, jr., Kitajska. Čez dve leti bo minilo trideset let, odkar se je pojavil na nizkonakladnem listu Mladina in tako rekoč čez noč postal njegov zaščitni znak. Marcel piše tako, kot se snemajo filmi. Ne začenja na začetku in ne končuje na koncu. Linearnost je stvar njegove osebne izbire. Piše o velikih mitih in velikih hitih. O popkulturnih, družbenopolitičnih, ekonomskozgodovinskih, filozofskoznanstvenih fenomenih. »O rečeh, ki so živele od filmov. O rečeh, od katerih so živeli filmi. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem filme. O rečeh, zaradi katerih lažje razumem svoje razumevanje filma,« je nekoč zapisal. In piše hiperaktivno. Vsak njegov tekst je stilistični hurikan dejstev, špekulacij, subverzij in verbalnih vizualizacij. Tudi takrat, ko vodi Studio City, tedensko informativno oddajo, ki gre v nos vsem političnim opcijam, in ko ureja Global, visokonakladni mesečni izbor najboljših člankov iz svetovnega tiska. Pogovor z Marcelom je kot adrenalinska vožnja po tematskem parku. Vijugala sva od kina do spomina, od slovenskega filma do televizijskih serij, od seksa v filmih do seksa v porničih, od Amerike do Stalina, od malih ljudi do povojnih pobojev, od komunizma do Janeza Janše. In to še zdaleč ni vse ...

Dr. Alenka Zupančič Žerdin

Dr. Alenka Zupančič Žerdin sodi v znamenito Ljubljansko šolo psihoanalize, ki je črpala iz poststrukturalizma in iz filozofije Jacquesa Lacana. Doktorirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri dr. Slavoju Žižku in drugič na Université Paris VII pri Alainu Badiouju. Napisala je več monografskih del, nekatera so prevedena v tuje jezike, med njimi pa je treba posebej omeniti dela Nietzsche: Filozofija dvojega; Etika realnega: Kant, Lacan; Seksualno in ontologija in v širši intelektualni javnosti najbolj znano Poetika: druga knjiga, v kateri je znanstveno rehabilitirala pojem smešnega in komedijo. Prav to knjigo naj bi bil frančiškan Viljem Baskervilski v Ecovem zgodovinskem romanu Ime rože »odkril« v zaprašeni knjižnici srednjeveškega samostana iz 13. stoletja, kjer so se dogajali nepojasnjeni umori.

Matevž Krivic

Matevž Krivic nas je sprejel doma v Spodnjih Pirničah, v objemu neokrnjene narave, daleč od mestnega vrveža, kjer rešuje najtežja pravna vprašanja, od katerih so odvisne usode tistih skupin ljudi, ki so se v boju z državnim aparatom znašli goli in bosi. Preden je odgovoril na prvo vprašanje, nas je že zmotil klic enega izmed »klientov«. Kmalu za tem je soproga prijazno postregla s kavo ravno med pogovorom o prostem času. Ob tem ga je vprašala nekaj, na kar niti eden izmed najbolj plodnih piscev pisem bralcev ni znal odgovoriti – ali se sploh spomni, kdaj je nazadnje preživljal prosti čas.

Dr. Angelika Mlinar: V avtobusu so nas šoferji neprestano trpinčili, če smo govorili slovensko

Dr. Angelika Mlinar (44) je danes tako rekoč deveta »slovenska« evroposlanka. Na letošnjih evropskih volitvah ji je uspel veliki met – na listi stranke NEOS je bila izvoljena v evropski parlament zgolj leto za tem, ko je bila izvoljena v avstrijskega. Mlinarjeva, rojena v Stari vasi na avstrijskem Koroškem, je sicer borka proti diskriminaciji, ne samo Slovencev v Avstriji, ampak tudi drugih manjšin in skupin. Po končani slovenski gimnaziji v Celovcu in študiju prava v ZDA je delala v delegaciji evropske komisije v Ljubljani, zatem je postala generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), ki je poleg Zveze slovenskih organizacij (ZSO) najpomembnejša organizacija slovenske manjšine na Koroškem.

Dr. Ivan Štuhec

Z Ivanom Štuhecem smo se pogovarjali v njegovi sobici na teološki fakulteti. Pogovor z njim je bil podoben retoričnemu boksu. Štuhec rad pretirava, izziva in je v svojih stališčih nepopustljiv, še posebej, kadar pogovor teče o politiki. Štuhec prizna tudi napake cerkve, a zanje je v prvi vrsti krivo preveliko zaupanje. Kljub vsemu po koncu pogovora Štuhec ni bil slabe volje, nasprotno, nekajkrat smo se tudi nasmejali. In tu in tam smo se z njim tudi strinjali. Enkrat. Tako na pol.

Intervju: Dr. Janez Stanovnik

Janez Stanovnik je natančen, o njegovem življenju smo se pogovarjali dvakrat, skupno slabe štiri ure, nato je poslal še več na pisalni stroj napisanih pojasnil, sugestij, pri avtorizaciji pogovora pa je preverjal vsako besedo posebej. »Veste, ne zamerite mi, velja izgovorjena beseda, ampak rad bi pred objavo še enkrat prebral, čeprav vam popolnoma zaupam,« je dejal vljudno.