Ivan Bratko / »Politična zloraba umetne inteligence bi lahko porušila temelje demokratičnih procesov, kot jih poznamo«

Ivan Bratko, profesor računalništva na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, je slovenski pionir raziskovanja umetne inteligence, v svetu pa velja za enega od utemeljiteljev strojnega učenja. Prve analize medicinskih podatkov z uporabo strojnega učenja je izvajal med prvimi v svetu že na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bilo strojno učenje še izrazito robna, eksperimentalna veja računalniške znanosti. Čeprav ko razmišlja o potencialih umetne inteligence, še zdaleč ni pesimist, ki bi opozarjal le na pogubno moč novih tehnologij, ga že dobro desetletje močno skrbi možnost zlorabe umetne inteligence, posebej v politične namene. Ta bojazen je z vzponom naprednih jezikovnih modelov dobila popolnoma nove razsežnosti.

Luisa Neubauer / »Katastrofe morajo biti vzgib za večje sistemske spremembe in te spremembe ne bodo padle z neba, moramo jih izboriti«

Luisa Neubauer je podnebna aktivistka. Je ena glavnih organizatork protestniškega gibanja Fridays for Future (Petki za prihodnost) v Nemčiji in izjemno vpliven glas ozaveščanja o nujnosti podnebnega ukrepanja v najmočnejši evropski državi. Protesti Fridays for Future so se razvili iz »šolske stavke« takrat 15-letne Grete Thunberg avgusta 2018 pred švedskim riksdagom (parlamentom). Že marca 2019 se je na protestu po vsem svetu zbralo več kot milijon ljudi, šest mesecev kasneje, 20. septembra, pa do zdaj rekordni štirje milijoni, od tega 1,4 milijona v Nemčiji.

Darja Matjašec / »Naši študenti so vrhunsko opremljeni z znanjem, a jih produciramo za tujino«

Darja Matjašec je krajinska arhitektka, predavateljica na Oddelku za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete. Sodeluje v vrsti projektov in raziskav, ki nastajajo v prostoru in kjer se trudi v zakrnele gradbeno-arhitekturne rešitve vključiti krajinsko-arhitekturne rešitve, ki bi morale biti danes, ob podnebnem zaostrovanju, prednostne.

Jernej Stritih / »Najslabše bi bilo spet vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred poplavami«

O poplavah smo govorili z mednarodno priznanim okoljevarstvenim strokovnjakom Jernejem Stritihom, izjemnim poznavalcem okoljevarstvenih in naravovarstvenih politik. Te je v devetdesetih letih in kasneje tudi soustvarjal.

Dr. Ana Kerševan / »Vlaganje tožb zoper protestnike je bilo nedopustno«

Državno odvetništvo zastopa Slovenijo pred domačimi in mednarodnimi sodišči. Včasih je to zelo nehvaležno delo. »Varovali« so interese države pred izbrisanimi, po nareku vlade Janeza Janše so preganjali protivladne protestnike. O tem, o pritiskih predvsem prejšnje vlade na njihovo delo in sam obstoj, je za Mladino spregovorila generalna državna odvetnica, ki si je prav zato zadala zahtevno nalogo sistemske zaščite samostojnosti in neodvisnosti zdaj vsakokratni vladi povsem podrejenega pravosodnega organa.

»Preprečiti moramo, da bi se razmere še poslabšale«

Prejšnjo sredo je Medvladni odbor za podnebne spremembe IPCC v Nairobiju za predsednika izvolil britanskega fizika Jima Skeo. IPCC je ena od ustanov OZN in največji mednarodni znanstveni projekt, v okviru katerega sodelujoči znanstveniki pripravljajo poročila o svetovnem podnebju, spoznanjih o globalnem segrevanju in njegovih posledicah.

Zvezdan Martič / »Sam sem osebno takoj za to, da se Studio City vrne. A to ni moja odločitev.«

Zvezdan Martič je 13. julija postal predsednik uprave RTV Slovenija. Podprlo ga je 16 članov sveta od 17, takoj po izvolitvi pa je napovedal, da bo najprej uredil odnose v hiši. Razmere na RTV Slovenija, predvsem pa na TV Slovenija, so nevzdržne. Poskus političnega prevzema in razgradnje, ki je potekal v letih Janševe vlade in se je zavlekel še za dodatno leto, je pustil posledice. Ne samo pri kadrih, ne samo pri financah, ne samo pri vsebini, informativni program TV Slovenija, paradni konj te medijske hiše, je izgubil gledalce in gledalke, izgubil je verodostojnost. To bo zelo težko povrniti. Bo Zvezdan Martič zmogel? Je pravi človek na pravem mestu? Na TV Slovenija je že več kot 30 let, bil je voditelj, novinar, urednik, pomočnik direktorice, snemal je dokumentarne filme, postavil MMC, gotovo do podrobnosti pozna delovanje hiše. In še nekaj, pridružil se je stavkajočim, ki se na RTV Slovenija borijo za javnost. Naloga, ki jo ima pred seboj, je težka, za zdaj ga, kar je bistvenega pomena, kolektiv podpira.

Bojan Kumer / »V Sloveniji je za zdaj ravnotežje preveč na strani tistih, ki nasprotujejo obnovljivim virom energije in zagovarjajo jedrsko energijo«

Vlada Roberta Goloba je politično in strokovno najmočnejša na področju energetike, kjer od koalicije pričakujemo največ. Glavni izvrševalec premierove vizije prihodnosti pa je Bojan Kumer, njegov bivši sodelavec, minister za okolje, podnebje in energijo. Bojan Kumer je elektrotehnik, svojo kariero je začel v Elektro Celje, nato pa v podjetju GEN-I. Dvakrat je bil imenovan za državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo Republike Slovenije; prvič v letih 2013 in 2014 v času vlade Alenke Bratušek, drugič pa med letoma 2018 in 2020 v času vlade Marjana Šarca. Tudi od njega je odvisno, kam se bo Slovenija usmerila. Bo Slovenija v prihodnosti, tako kot na primer Nemčija, krepila delež obnovljivih virov energije, bo torej gradila sončne in vetrne elektrarne? Ali bo ta proces zaustavil projekt nove nuklearke?

Alojz Ihan / »Če zamenjaš ministra, ki pooseblja ves proces reforme zdravstva, pomeni, da ta proces vržeš v smeti«

Alojz Ihan je specialist klinične mikrobiologije in imunologije ter vodja laboratorija za celično imunologijo in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Širši javnosti je postal znan predvsem med epidemijo koronavirusne bolezni, ko je obveljal za eno glavnih in najbolj zaupanja vrednih avtoritet v razpravah o epidemiji.

Krepitev največjih političnih strank

Parlamentarne stranke praviloma sprejemajo zakonodajo, ki jim omogoča obvladovati oblikovanje strankarskega sistema v parlamentu. Tudi v Sloveniji je v preteklosti šele ustavno sodišče s svojo presojo pomagalo neparlamentarnim strankam izboljšati dostop do državnih sredstev. Spremembe v državnem financiranju strank, ki krepijo trenutno najmočnejši parlamentarni stranki, pa bi lahko vplivale na še več vidikov strankarstva in predstavniške demokracije v Sloveniji.

Filip Dobranić / »Kapitalistom ustreza, da si slabe življenjske pogoje pojasnjujemo s prihodom nekega novega stroja«

Filip Dobranić (rojen leta 1989) je sociolog kulture, filozof, programer in heker. V srednješolskih letih je bil dvakrat ovenčan kot svetovni prvak v debatiranju, v času študija je soustanovil aktivistično spletno platformo in inštitut Danes je nov dan, zaposlen pa je na Inštitutu za novejšo zgodovino. Je ena tistih redkih ptic, ki podrobno poznajo tehnično plat raznih visokotehnoloških pogruntavščin – med drugim je doktorski kandidat na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani –, a se sočasno poglobljeno ukvarjajo z družbenimi vprašanji in etičnimi dilemami, ki jih odpirajo nove tehnologije. Za Mladino je tokrat spregovoril o izzivih in pomislekih, ki jih prinaša vzpon umetne inteligence.

»Kršiteljem želimo stopiti na prste«

Dan Juvan je že vrsto let dejaven pri Levici. Šest let je bil v poslanski skupini zaposlen kot strokovni sodelavec na področju dela, socialne države in izobraževanja, danes opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za delo. Pomagal je pripravljati spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki mu v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) delodajalci zdaj očitajo, da je v javno razpravo prešel praktično mimo njih in mimo socialnega dialoga. Z Juvanom smo se pogovarjali o tem, kaj predlagane spremembe zakona v resnici prinašajo.

John McTiernan / »Snemanje zgolj filmov o superjunakih je zločin!«

John McTiernan je ob koncu osemdesetih let posnel tri akcijske klasike, Predatorja, Umri pokončno in Lov na Rdeči oktober, in postal novi veliki hollywoodski up, a so mu potem nekateri filmi – od Zadnjih dnevov raja in Zadnje velike avanture do Trinajstega bojevnika in Rollerbala – skrahirali, njegova kalvarija pa se je – po prisluškovanju nekemu producentu, laganju FBI-ju in ječi – končala s »črtanjem«, tako da že 20 let ni režiral. Zrel je bil za Grossmanna, festival fantastičnega filma in vina, ki se je prejšnji teden odvrtel v Lotmerku – tam, kjer sanje nikoli ne umrejo. V petek zvečer je bila v največji lotmerški dvorani projekcija Predatorja, ki sva jo uvedla skupaj – brez scenarija. Šel je za mano, jaz pa za njim. Rekel je: »Tole je bil pa mali stand-up. Lahko bi šla na turnejo.« In sva šla – naslednji dan.

Zemira A. Pečovnik / »Jaz sem se pač uprla, drugače nisem mogla«

Zemiro A. Pečovnik poznamo kot avtorico dokumentarnih filmov in videoumetnico, že 25 let pa tudi kot eno najbolj prepoznavnih sodelavk uredništva oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Zadnja tri leta je to uredništvo na edini slovenski televiziji, ki prostor sistematično in bogato odmerja kulturi, saj jo k temu obvezuje zakon o javnem servisu RTV Slovenija, tudi vodila. Urednica je bila v obdobju pandemije, ki je bilo za kulturo izjemno težko. In urednica je bila v obdobju, ko so RTV prevzeli ljudje, ki so bili tja nameščeni z enim samim ciljem: da jo spremenijo v propagandni kanal stranke SDS ali jo uničijo. Prejšnjo sredo ji je eden od njih, v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija, vročil izredno odpoved delovnega razmerja. Predsednik novega sveta RTV Goran Forbici je nemudoma opozoril, da pristojnosti za to nima. A to Urbanije ni ustavilo.

Jernej Stritih / »Električne avtomobile bomo polnili doma v garaži ali pa na službenih parkiriščih«

Jernej Stritih je gozdar in okoljevarstveni strokovnjak. Sodeloval je pri nekaterih najboljših političnih odločitvah, ki jih je Slovenija skozi leta sprejemala na področju varovanja okolja in narave, začenši z Zakonom o varstvu okolja, sprejetim leta 1993. Stritih je bil takrat državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor pod vodstvom Mihe Jazbinška. Kasneje je postal prvi predsednik nadzornega sveta Eko sklada, namenjenega sofinanciranju naložb v koriščenje obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih poslopij. Med letoma 2009 in 2012 je vodil Službo vlade za podnebne spremembe in pripravil predlog dolgoročne strategije prehoda v nizkoogljično družbo, v sklopu katere je bila opredeljena pot, kako doseči zmanjševanje škodljivih emisij kljub nadaljnji gospodarski rasti. Takratna Pahorjeva vlada ni zaupala tem napovedim, naslednja, Janševa, pa je službo za podnebne spremembe ukinila.

Tanja Fajon / »Naš cilj ostaja pravičnejša obdavčitev premoženja«

Zunanja ministrica Tanja Fajon je imela v zadnjih nekaj mesecih sestanke s skupaj 150 ministri in drugimi predstavniki različnih držav. Nekateri od teh so trajali tudi po več ur. Še posebej intenzivno je bilo zadnjih nekaj tednov, ko je spala le v letalih, »zaradi česar smo tudi veliko privarčevali pri hotelskih stroških«, nam pove v šali na koncu pogovora. Velika zmaga Slovenije na glasovanju za nestalno članico varnostnega sveta v letih 2024 in 2025 ta mesec je bila za zunanjo ministrico Tanjo Fajon tudi velika osebna investicija. Potem ko se je vrnila iz New Yorka, kjer je glasovanje potekalo na sedežu Združenih narodov (OZN), je zaradi izčrpanosti, pomanjkanja spanja in stresa morala takoj v ljubljanski UKC. Sedaj okreva, in ker se počuti iz dneva v dan bolje, je tudi privolila v ta pogovor.

Damijan Denac / »Kmetje morajo svoj fokus iz ego kmeta obrniti v eko kmeta«

Damijan Denac (1975) je ornitolog, naravovarstvenik, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Leta 1999 se je v diplomski nalogi ukvarjal z belo štorkljo, leta 2007 pa na oddelku za biologijo mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko doktoriral na temo populacijske dinamike repaljščice, majhnega ptiča pevca, ki ga najbolj ogroža kmetijstvo in v Sloveniji počasi izumira. Denac kot direktor (od 2011) vodi in usmerja dejavnosti profesionalnega dela društva DOPPS, ki deluje že od leta 1979 in ima danes 31 zaposlenih. Deluje na štirih lokacijah v Sloveniji, v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Ormožu. Gre za strokovnjake, zlasti ornitologe in biologe, ki izvajajo naravovarstvene, izobraževalne in raziskovalne projekte. DOPPS deluje v javnem interesu ohranjanja narave, varstva okolja in na področju raziskovalne dejavnosti.

Walter Baier / »Levica je bila uspešna, kadar je bila sposobna sklepati čim širša zavezništva«

Walter Baier je avstrijski politik in ekonomist, decembra lani je bil izvoljen za predsednika Evropske levice, stranke, ki v evropskem parlamentu združuje levičarske stranke od socialistov do komunistov in katere članica je tudi slovenska Levica. Pred tem je bil skoraj desetletje predsednik Komunistične stranke Avstrije (KPÖ), ki je nedavno dosegla zavidanja vreden uspeh v Salzburgu – navkljub pričakovanjem ji je na volitvah uspelo zasesti drugo mesto. Podobnega uspeha za Evropsko levico bi si zagotovo želel tudi na naslednjih evropskih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Vendar pa trenutne projekcije niso najobetavnejše. Na grških parlamentarnih volitvah je pred kratkim slavila Nova demokracija, konservativna stranka premiera Kiriakosa Micotakisa. Osvojila je skoraj 41 odstotkov volilnih glasov – samo za primerjavo: drugouvrščena Siriza jih je prejela kar pol manj –, vendar je bilo to še vedno premalo za samostojno oblikovanje vlade, zato se bodo Grki na volitve spet odpravili konec junija. Prejšnji konec tedna so v Španiji potekale regionalne in lokalne volitve. Na njih so največje izgube pretrpeli vladajoči socialisti, v večini regij je slavila konservativna Ljudska stranka. Tudi zaradi izida je španski premier Pedro Sánchez za konec julija razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bi morale sicer potekati ob koncu leta.

»Obsedenost z rastjo je trdovratna«

Timothée Parrique je raziskovalec ekološke ekonomije na Univerzi v Lundu in avtor knjige Upočasni ali propadi. Ekonomija odrasti (Ralentir ou périr. L’économie de la décroissance, 2022). Parrique je kot govorec sredi maja v evropskem parlamentu sodeloval na konferenci Onkraj rasti - Poti do trajnostne blaginje v EU, ki je bila ena največjih tovrstnih doslej.

Luka Mesec / »Zavračam tezo, da si lahko progresiven, le če si glasen«

Lani je stranka Levica prvič stopila v vlado, na koalicijskih usklajevanjih si je izpogajala tri ministrska mesta. Luka Mesec je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za pomembno ministrstvo, ki pokriva vprašanja, povezana s temeljnimi premisami strankinega programa, torej vprašanja socialne pravičnosti. Leto dni po prevzemu oblasti Luka Mesec priznava, da so bili v vladi neizkušeni, da so spodbudili prevelika pričakovanja, a da se kljub temu v vladi on in celotna Levica počutita dobro. Vlado resno delo še čaka, na primer pri vprašanju, kako izboljšati slovenski davčni sistem, da bo davčno pravičnejši. Mesec trdi, pričakovano, da je vlada Roberta Goloba progresivna vlada in da ji progresivnost, naprednost, daje ravno stranka Levica. Levica bo imela 3. junija v Celju kongres, izvolili bodo nov svet stranke. Njegova sestava naj bi pokazala, kakšno podporo ima v stranki Luka Mesec. Zaradi sodelovanja z »liberalno« vlado je med nekaterimi člani stranke nekaj nezadovoljstva.

Milan Kučan / »Narod, ki odstranjuje spomenike, te pričevalce svoje preteklosti, ni samozavesten narod«

Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.

Sanja Ajanović Hovnik / »Morda bi lahko nekatere reforme izvedli hitreje, če bi uporabljali metode prejšnje vlade«

Sanja Ajanović Hovnik je ena najtesnejših zaupnic predsednika vlade Roberta Goloba. Je soustanoviteljica Gibanja Svoboda in soavtorica njenega programa ter koalicijske pogodbe. Leta 2008, še brez diplome fakultete za upravo, se zaposli v službah državnega zbora, njen karierni vzpon pa se zares začne leta 2012 z ustanovitvijo Pozitivne Slovenije, ko se pridruži Alenki Bratušek. Med letoma 2015 in 2018 je sekretarka njene poslanske skupine, tedaj, ob ustanavljanju Pozitivne Slovenije, pa spozna tudi Roberta Goloba, s katerim po lastnih besedah splete tesne, prijateljske vezi. Danes je kot ministrica za javno upravo odgovorna za eno najtežjih reform: reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kar vključuje tudi ureditev plačnih razmerij v zdravstvu.

»Ko je pandorina skrinjica enkrat odprta …«

»Umetna inteligenca je prihodnost, ključ do nje pa ima Slovenija,« se glasi naslov članka, ki ga je Forbes objavil pred šestimi leti, govori pa o tem, da ustanove, kot sta Institut Jožef Stefan in Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani, tudi v globalnem kontekstu razvoja umetne inteligence niso zanemarljive sile. Čeprav se v zadnjih letih na tem področju tektonski premiki dogajajo predvsem v tujini, so zanje vseeno odgovorni tudi nekateri slovenski znanstveniki in znanstvenice. Ena takšnih je Sanja Fidler, vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki deluje kot docentka na Univerzi v Torontu in je poleg tega vodja oddelka za umetno inteligenco pri podjetju NVIDIA, vodilnem proizvajalcu grafičnih vmesnikov in matičnih plošč ter eni od glavnih gonilnih sil pri razvoju umetne inteligence. Za Mladino je spregovorila o svojem delu in etičnih vprašanjih, ki se pri tem postavljajo, pri čemer poudarja, da gre za »njena osebna mnenja, ki niso nujno mnenja podjetja NVIDIA«.

Damir Josipovič / »Marsikdo je igral dvojno vlogo, tudi prejšnja vlada, zlasti minister Vizjak. Tudi Hojs se pretvarja.«

Dr. Damir Josipovič je višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vprašanja. Prepleta demografije in geografije se je lotil že v diplomskem delu na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v njem je analiziral politično-geografski oris obmejnega Zgornjega Obkolpja. Leta 2005 je doktoriral s temo Demogeografski učinki imigracije v Sloveniji po II. svetovni vojni: v perspektivi dejavnikov migracij in sprememb rodnostnega obnašanja.

Albert Mrgole, družinski terapevt / »Otroci se zlorabe moči naučijo od staršev«

Albert Mrgole skupaj z Leonido Mrgole vodi Zavod Vezal, kjer kot družinska terapevta pomagata staršem, otrokom, zakoncem in družinam, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih stiskah. Njun pogled na odraščanje mladih je drugačen od prevladujočega; kot kakšna prijazna hipija vseskozi govorita o odnosih, o tem, na kakšen način se povezujejo otroci in starši, zakaj je pomemben odnos, kaj se z avtoriteto dogaja danes. V zadnjih tednih so slovenske medije znova preplavile zgodbe o nasilju med mladimi – in najpogostejši odziv je, da so mladi pač razvajeni, da nimajo mej. Odgovor na to je seveda kazen. Albert Mrgole pravi, da je takšno razmišljanje povsem napačno, preživeto, celo nevarno. Nasilja pač nikoli ne moreš reševati z nasiljem.

»Živali imamo radi, a o njih ne vemo nič«

Seveda. Se pa sprašujem, ali je družba na to pripravljena. Vzemimo popolno prepoved privezovanja psov na verige. Prepoved se uvaja, ne da bi sploh vedeli, koliko psov je danes privezanih na verige, zakon pa daje podlago za odvzeme teh živali. Inšpektor bo izdal ureditveno odločbo, da je treba v določenem času psa sneti z verige, in ko se bo čez čas vrnil preverit stanje, bo pes odvzet, če to ne bo urejeno. Moje vprašanje je: kam bodo vse te živali, ki jih je na tisoče, potem nameščene? Zavetišča za živali so že danes povsem polna.

Milojka Kolar Celarc / »Kaj se bo zgodilo z dobički, ki so jih imele zavarovalnice v času epidemije in neizvajanja zdravstvenih storitev?«

Milojka Kolar Celarc je bila ena najproduktivnejših zdravstvenih ministric. V času njenega mandata, v vladi Mira Cerarja, je prenovila skoraj vse ključne zdravstvene zakone. Tisti, ki jih zaradi Cerarjevega odstopa njenemu ministrstvu ni uspelo uzakoniti, kot sta zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pa so edina podlaga, na kateri so kasneje delali njeni nasledniki. Preden je leta 2014 postala ministrica, je sicer zaslovela v vladi Janeza Drnovška pri uspešnem uvajanju DDV, nato je delala tudi v zavarovalništvu. Poleg Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava je od znotraj spoznala tudi delovanje Vzajemne, ki jo je vodila dve leti.

Dr. Janez Vogrinc / »Inštrukcije so nekaj, kar je zame nesprejemljivo. V našem šolskem sistemu inštrukcije ne bi smele obstajati.«

Janez Vogrinc je dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani. Je tudi vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki jo je oblikovalo resorno ministrstvo. Politika veliko govori o reformah, tudi o šolski, a Vogrinc je zadržan, njegova strokovna komisija naj bi pripravila smernice, iz katerih bi se potem oblikovale spremembe. Stanje v šolstvu ni najboljše, primanjkuje učiteljev, veliko pa je sistemskih nedorečenosti, kot na primer vpis v srednje šole. Razlog za vse to je pravzaprav enostaven, že zadnjih nekaj mandatov šolski resor vodijo posamezniki, ki nimajo velike politične teže, hkrati pa so bili brez pravih strokovnih smernic. To naj bi se zdaj spremenilo. Vogrinc sicer zavrača tezo, da je njegova strokovna komisija le paravan, privid, za katerim se dogajajo druge stvari. Načrtovanje reforme naj bi bilo tokrat resno.

Uroš Macerl / »Zadnji protest kmetov je bil zlasti protest proti Golobovi vladi, ne pa protest za kmeta«

Uroš Macerl (1968) je kmet iz Ravenske vasi nad Zagorjem ob Savi in dolgoleten okoljski aktivist, ki od lani sopredseduje Zeleni stranki Vesna. Leta 2017 je prejel najvišjo svetovno nagrado za okoljski aktivizem, Goldmanovo nagrado, znano tudi kot »Green Nobel«, zelena Nobelova nagrada. Kot kmet v vplivnem območju in predsednik zasavskega društvo Eko krog je s somišljeniki vztrajal in dokazal kršitve cementarne Lafarge, zaradi katerih je morala cementarna 5. marca 2015 dokončno ustaviti proizvodnjo. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da »je izkoristil priložnost edinega stranskega udeleženca v pravnih postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj ter s pomočjo ostalih aktivistov Eko kroga uspešno ustavil sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni«.

Dr. Dušan Mramor / »Pri tako negotovem stanju, v kakršnem smo sedaj, bi sam vse predlagane reforme zamrznil«

»Večina je takrat trdila, da nimamo podrejenih obveznic, da so naše banke trdne in tako naprej. Že takrat sem rekel, da to ne drži in da bodo posledice zelo hude,« se je Dušan Mramor pred dnevi spomnil svoje (žal) pravilne napovedi iz intervjuja za Mladino leta 2007, pred zadnjo finančno krizo. Tudi tokrat smo se z dvakratnim finančnim ministrom (2002–2006 in 2014–2016) pogovarjali o prihodnosti, kot jo je mogoče napovedati iz napak v preteklosti. Tudi med tem pogovorom je večkrat dejal: »Ne bo vam všeč, kar bom povedal, a tako je.«