-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film
Robert Zemeckis je daleč od Forresta Gumpa, Brodoloma in Stika, sploh pa od trilogije Nazaj v prihodnost, toda vse to zdaj nostalgično sintetizira v eksperimentalnem filmu Tukaj, v katerem fiksna kamera strmi v življenja, ki se – iz slik v sliki – prižigajo v dnevni sobi. Trik je v tem, da se ta soba nahaja v kolonialni primestni hiši, ki stoji tam, kjer so se nekoč sprehajali dinozavri, kjer so se nekoč ljubili staroselci in kjer se je nekoč rodil Benjamin Franklin, v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju v tej dnevni sobi živijo številni pari (izumitelji, piloti, libertinke, trgovski potniki ipd.), sredi dvajsetega stoletja, v dobi Forresta Gumpa in Jenny, pa se v njej ljubita angelska najstnika Richard in Margaret, ki ju igrata digitalno pomlajena Tom Hanks in Robin Wright ( ja, digitalno pomlajena kot Robert De Niro v Scorsesejevem Ircu).
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film
Vaiana, uporniška hči strogega poglavarja, polinezijska Belle, ki je v prvi Vaiani svoj otok – tipično disneylandsko »aladinsko« skupnost – odrešila uroka in ga s tem osvobodila, se zdaj – spet s prijatelji, še večjo navigacijsko vnemo, a plitvejšimi emocijami in manj catchy štikli – odpravi na osvobojanje oddaljenih, »eksotičnih« otokov, s katerimi je njen otok izgubil stik, toda pot do reunifikacije je postlana z nevarnostmi, viharji, valovi, pirati, leviatani in prekletstvi, ki jih mora premagati, kar pa ni težko, saj jo nosi žar opolnomočenja (pozabite na princa!), ki ga je sama – leta 2016, tik pred eksplozijo gibanja #MeToo – nekako anticipirala. Disney je hotel leta 2016 z Vaiano proslaviti izvolitev Hillary Clinton, a so njegove sondaže zgrešile, zdaj pa je to ponovil – z Vaiano 2, skoraj rimejkom, je hotel proslaviti izvolitev Kamale Harris, a so tudi njegove sondaže spet zgrešile.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film
Božič sam po sebi ni nič – potreben je razlog za božič. Farsa Nepričakovan božič se zato dogaja poleti v Dolomitih – da bi lahko dobili nepričakovan razlog za božič. Ko namreč hotelirja Dannyja DeVita obišče hči z možem in desetletno Abbie (Lucy DeVito), se obetajo božanske počitnice, toda ko Abbie izve, da se njena starša ločujeta in da je dedkov hotel poln gostov, ki so prav tako skozi v težavah, sklene, da bodo v hotelu ustvarili božično atmosfero – z drevescem, lučkami, džinglanjem in panettonejem vred. Božič konča vse vojne, reši težave, uredi svet.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film
Saj poznate tiste čedne mormonske fante, ki kar žarijo od zanosne vljudnosti in sosedske ljubeznivosti – in trkajo na vrata. V morbidnem, klavstrofobičnem Heretiku, gnanem z aristotelovsko enotnostjo kraja in časa dogajanja, pa imate dve čedni mormonski dekleti, misijonarki, sestro Barnes (Sophie Thatcher) in sestro Paxton (Chloe East). Ja, žarita od vljudnosti in ljubeznivosti in naivnosti. In ja, potrkata na vrata. Odpre jima Hugh Grant (alias gospod Reed), toda ne Hugh Grant z Notting Hilla, temveč Hugh Grant iz pekla. Paddington 2 ni bil še nič. Kar pa naj vas nikar ne zavede – še vedno je šarmanten, še vedno je rahlo zmeden in izgubljen, še vedno je zabaven in še vedno je zapeljiv, le da ju ne skuša zapeljati v romantično zvezo s sabo, marveč v romantično zvezo z edino pravo religijo, »the one true religion«. Ne da je njuna agenda kaj bistveno drugačna – tudi onidve gresta nadenj z religijo. In v tej stari, samotni, temačni, brezizhodni vili, ki ni brez globokih, prostranih, gotskih katakomb, se zgodi spopad civilizacij. Trk teologij. Ven – v svobodo – ne moreta, telefon pa ne vleče.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film
Slovenski filmar z daleč največjim opusom je Julij Zornik – oblikovalec zvoka. Njegove zvočne pokrajine so mojstrovine. Unikatne. Sui generis. Takšna je tudi njegova zvočna pokrajina v filmu Pa tako lep dan je bil. Toda če to zvočno pokrajino odmisliš, ostane le sprehajanje po slovenskem gozdu. In občasno opotekanje in spotikanje. Tu ni nobene napetosti, kaj šele urgentnosti, a bi morala biti, saj gre za triler o štirih prijateljicah, Manci (Katarina Čas), Trini (Nina Ivanišin), Izi (Tina Vrbnjak) in Taji (Ula Furlan), ki v gozdu, kjer naj bi preživele »sestrski« vikend, trčijo ob »naravo«, »naravne« moške in »naravne« rituale, kot so seksizem, mizoginija in objektiviranje žensk. Razlog več, da vsaka komunikacija izgleda kot posilstvo ali pa uvod vanj. Še celo reševalci so nadlegovalci. Klop – Ixodoidea – tu ni najhujše, kar se ti lahko zgodi.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Vas zanima, kaj je Špela Rozin zabrusila režiserju filma Bitka na Neretvi? Ali pa, kako je Olga Kacjan kot otrok za zabavo igrala umiranje iz La bohème? Dokumentarna televizijska serija v šestih delih Protagonistke – 6 velikih slovenskih igralk, ki bo premierno prikazana ta četrtek, 12. decembra, na velikem platnu Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani (glede predvajanja na malih ekranih pa se trenutno še dogovarjajo), odstira zaveso v (notranji) svet šestih ikon slovenskega filma, gledališča in televizije, rojenih med letoma 1942 in 1952: Špele Rozin, Teje Glažar, Jožice Avbelj, Olge Kacjan, Marinke Štern in Marijane Brecelj.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Njihova skupna pot se je začela pred dobrimi 20 leti in od blizu smo jo imeli priložnost – in čast – spremljati tudi na Mladini. Avtor vizualne podobe naše revije je bil takrat Matevž Medja iz Gigodesigna, njegov asistent pa Damjan Ilić. Šef mu je v samostojno oblikovanje prepuščal vse več in več naslovnic Mladine, ko pa je Ilić Gigodesign zapustil, mu je projekt predal kot »doto«. Potem sta skupaj z Ivianom Kanom Mujezinovićem, še enim tedaj mladim oblikovalcem, s katerim sta delila enake poglede na oblikovanje, dobila povabilo Mladininega kreativnega direktorja Roberta Botterija, da bi v sodelovanju z njim zasnovala novo celostno podobo revije (2004). Kasneje sta zasnovala še eno (2011), do danes pa sta oblikovala tudi že okoli tisoč Mladininih naslovnic.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Dogodki
Do 16/02
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | TV
TV komentar / Petelinjenje s premierom
V oddaji 24ur so se za nedeljski intervju s premierom Robertom Golobom odpeljali na Blejski grad. Blejski grad? Naj bi bila v tem kakšna simbolika? Žal je ni. Je bil po naključju tam premier? Tudi ne. No, nismo razumeli, bilo je čudno in prisiljeno. Razumeli bi, če bi ostali v sobi z razgledom, pač nekako svečano je delovalo, vsaj nekaj. A kaj, ko so se premier in novinarja Maja Sodja in Miha Drozg z vsakim novim sklopom vprašanj prestavili na novo lokacijo in nam to »zdaj gremo pa še malo bolj desno po dvorišču« tudi demonstrirali. Škoda, škoda, sploh ker so bili sicer kamermanovi prebliski učinkoviti in zanimivi, sploh posnetki premiera iz profila.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Hudo
Dilema, ali kupiti naravno ali umetno smrečico, je spet tu. Nekateri prisegajo na plastično različico, ki naj bi zdržala vse božične in novoletne praznike v življenju ter celo prehajala iz roda v rod, kar naj bi bilo prijazno do okolja, dasiravno je večina izdelana na Kitajskem, prav vse pa iz nafte. Ljubitelji neponarejenih drevesc medtem trdijo, da so v dobrobit planeta le lokalno vzgojene in posekane smrečice, ki so biorazgradljive ter se tako po odsluženem decembrovanju vrnejo v naravo kot kompost ali zastirka, če kupimo posajene v loncih, pa v sebi nosijo še potencial pogozdovanja. Nečesa pa prave smrečice v tekmi z umetnimi le ne zmorejo – biti polovične. Plastična smrečica polovičnica, ki je prodajna novost, omogoča prihranek prostora, saj jo na kovinskem stojalu postavimo ob steno, tako da ni preveč v napoto. Naprodaj so različno visoka poldrevesca. Obstaja tudi kotna smrečica, ki je polovica polovične; pri obeh lahko plastične vejice po želji upogibamo sem ter tja, kar zna priti prav pri ustvarjanju privida celovitosti.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Ulica
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Portret
S solo avtorskim prvencem Küšni me, plesnim performansom, ki ga je v produkciji zavoda Emanat konec maja premierno predstavil v Plesnem teatru Ljubljana, je najbrž redkokoga pustil ravnodušnega. V plesni predstavi je v motivu prekmurskega pozvačina, ki v značilni pisani opravi vabi na poročno slavje, združil prekmursko ljudsko izročilo in lastno kvirovsko identiteto. Zametke uprizoritve je črpal iz osebne izkušnje in procesa, ko je za bratrančevo poroko opravljal vlogo pozvačina. Prekmurska tradicija vedrega in živahnega lika, ki vabi na slavje, pri tem pa je odet v barvite trakove, perje in cvetje, mu je razprla razmislek o kompleksnosti lastne (kvir) identitete. Spoznal je, da se mora vrniti spet k svojemu jedru, k prekmurščini, ki jo je včasih skrival, h koreninam, kjer je ogromno zanj še neraziskanega bogastva.
-
6. 12. 2024 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
5. 12. 2024 | Kultura
30 let lepote, znoja in žuljev
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova bodo danes ob 18.30 odprli razstavo ob 30. obletnici Društva za sodobni ples Slovenije z naslovom 30 let lepote, znoja in žuljev. Sledi premiera predstave Konstelacije prizadevanj.
-
5. 12. 2024 | Kultura
V prostorih Cirkulacije 2 (podhod Ajdovščina) bo od 5. do 11. decembra med 10 in 18. uro potekal 10. sejem umetnin ART-MUS, stičišče umetnikov in umetnic, ki skozi svoja dela razkrivajo raznolikost in bogastvo umetniškega izraza v Sloveniji.
-
5. 12. 2024 | Kultura
Prepad med gonom in razumom ter javnim in zasebnim
Na Velikem odru Mestnega gledališča Ljubljanskega (MGL) bo danes ob 20. uri premiera vedno aktualne komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi osrednje osebnosti slovenskega razsvetljenstva Antona Tomaža Linharta, ki jo je režiral Diego de Brea..V ospredju je tokrat prepad med gonom in razumom ter javnim in zasebnim.
-
4. 12. 2024 | Kultura
Ta razstava je prejela Turnerjevo nagrado
Škotska umetnica Jasleen Kaur je letošnja prejemnica Turnerjeve nagrade, ki jo je prejela za svojo samostojno razstavo Alter Altar (Spreminjati oltar) v razstavišču Tramway v Glasgowu. V središču je instalacija avtomobila, ki ga prekriva ogromen kvačkan prt, poročajo tuje tiskovne agencije.
-
4. 12. 2024 | Kultura
V Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili komično dramo Pogovori po seksu irskega avtorja Marka O'Hallorana. Režijo prve slovenske uprizoritve je prevzela Tijana Zinajić, v glavni vlogi igra Medea Novak.
-
4. 12. 2024 | Kultura
V Kinodvoru bodo 9. decembra odprli 40. Festival LGBT filma s projekcijo z rožnatim zmajem nagrajenega slovenskega kratkega filma Vmes Petre Hrovatin ter grškim celovečernim filmom Poletje s Karmen Zahariasa Mavroidisa. Letošnji festival bo do 16. decembra ponudil 22 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 22 kratkih filmov. Filmi prihajajo iz 35 svetovnih kinematografij in prinašajo raznolike LGBT+zgodbe, v fokusu letošnje izdaje pa je italijanski film.
-
4. 12. 2024 | Kultura
V Plakatni galeriji Figovec v Ljubljani bodo 6. decembra ob 11.00 odprli družbeno-kritično razstavo plakatov z naslovom Prihodnost je svetla, avtorice in ilustratorke Jane Fak ter avtorice besedil Katjuše Štingl.
-
3. 12. 2024 | Kultura
Svetlana Makarovič sprejela plaketo Prešernove nagrade / »Danes še bolj vem, da sem ravnala prav«
Skoraj četrt stoletja potem, ko je zavrnila Prešernovo nagrado, je umetnica Svetlana Makarovič nocoj v Mini Teatru iz rok svojega odvetnika Davida Sluge sprejela plaketo svoje Prešernove nagrade. Makarovič je Prešernovo nagrado, ki jo je leta 2000 prejela za pesniški opus, zavrnila, ker jo je takrat prejel tudi pater Marko Rupnik.
-
3. 12. 2024 | Kultura
»Kultura je lahko gonilna sila nekega gospodarskega razvoja«
"Ne govorim o komercializaciji. Kultura je lahko gonilna sila nekega gospodarskega razvoja. Ne tako banalno, kot je učinek Guggenheima: zgradiš muzej moderne umetnosti, pridejo turisti in je mesto na zeleni veji, kakor se je zgodilo v Bilbau. Ne, tega si ne želimo. Nas bo pa obisk muzeja, galerije, prebrana knjiga ali obisk filmskega festivala naredil bolj človeške, empatične. Teh učinkov ne gre podcenjevati."
-
3. 12. 2024 | Kultura
V Muzeju narodne osvoboditve Maribor danes odpirajo gostujočo razstavo z Japonske, ki opominja na nesprejemljivost jedrskega orožja. Postavitev Hirošima in Nagasaki 1945 - takrat in nikoli več bo prvič na ogled v Sloveniji in predstavlja pretresljive zgodbe ljudi pred in po eksploziji atomskih bomb v teh dveh japonskih mestih.
-
3. 12. 2024 | Kultura
Katere prireditve so v Sloveniji pritegnile največ gledalcev?
Statistični urad (Surs) je objavil statistične podatke za kulturo. V prejšnjem letu se je na odrih v povprečju zvrstilo 66 prireditev na dan, na prireditvah so našteli na vsaki povprečno 163 obiskovalcev. Največ gledalcev, približno 36 odstotkov, so pritegnile glasbene in plesne prireditve.
-
3. 12. 2024 | Kultura
Prešernova nagrada letos Draganu Živadinovu in Dragici Čadež
Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil, da sta prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo za leto 2025 kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov. Nagrade Prešernovega sklada prejmejo vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
-
3. 12. 2024 | Kultura
Kulturne ustanove po Sloveniji bodo na rojstni dan Franceta Prešerna, 3. decembra, na Ta veseli dan kulture že petindvajseto leto zapored na široko odprle svoja vrata. V muzejih, galerijah, gledališčih in drugih kulturnih ustanovah se bodo zvrstile brezplačne razstave, vodenja, delavnice, predstave in druge prireditve. Osrednja prireditev bo ob 15.45 na Prešernovem trgu, ki jo bodo pripravili tečajniki glasbenega oddelka Pionirskega doma pod vodstvom Ane Vipotnik in Igorja Leonardija ter gledališka skupina Pionirskega doma pod vodstvom Jaše Jenulla in Urše Strehar Benčina.
-
2. 12. 2024 | Kultura
»Identitetnih politik ne vidim kot vprašanj identitete, ampak kot razredni boj«
V Kinu Šiška bo danes ob 20.30 v okviru Festivala LGBT filma na ogled dokumentarni film Édouard Louis, ali preobrazba v režiji Françoisa Caillata. Po projekciji bo potekal pogovor z Dijano Matković, pisateljico, urednico Disenza in prevajalko ter Simono Jerala, režiserko dokumentarnih filmov in filmsko kritičarko.
-
2. 12. 2024 | Kultura
Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi
V mali dvorani Španskih borcev bo od 3. do 6. decembra vsak dan ob 18.00, 19.00, 20.00 in 21.00 potekala izvedba bralno-uprizoritvenega eksperimenta Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi avtorice Varje Hrvatin. Dogodek je zastavljen kot interaktivna zvočno-vizualna uprizoritev za tri gledalce, katerim omogoča individualno izkušnjo vstopa v intimno pripoved posameznic ter skozi interaktivne igričarske postopke razpira potenciale angažiranega kolektivnega sodelovanja. Posebej za uprizoritev so razvite tudi računalniške igre v katerih se bodo gledalci lahko borili s tekstom, za tekst in proti tekstu.
-
2. 12. 2024 | Kultura
V Kinu Šiška bodo danes ob 19. uri odprli razstavo fotografij Marija Županova z naslovom Queer Issues. Gre za avtorjev poklon kvir kulturi, identiteti in osebam, ki ga s svojo pojavnostjo navdihujejo in navdušujejo. Naslov razstave Queer Issues lahko razumemo kot naslov glamurozne revije o življenjskem slogu, kulturi in modnih trendih.
-
1. 12. 2024 | Kultura
V 62. letu je umrl režiser Vinci Vogue Anžlovar, je poročala TV Slovenija. Anžlovar, ki so mu lani diagnosticirali amiotrofično lateralno sklerozo, je leta 1991 zaslovel s prvim slovenskim celovečercem, komedijo Babica gre na jug, njegov zadnji film Tartinijev ključ pa je premiero doživel to jesen.