• STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Udeležba na referendumih podobna kot pred dvema letoma

    Posvetovalnih referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in legalizaciji konoplje za medicinske namene ter za osebno rabo se je po preštetih skoraj vseh glasovnicah udeležilo nekaj več kot 41,1 odstotka volivcev, z minimalnimi razlikami med referendumi. Udeležba je bila podobna kot na zadnjih treh referendumih pred tem, ki so bili leta 2022.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Nič od tega Violete Tomić tudi na parlamentarne volitve

    V stranki Nič od tega so na evropskih volitvah po besedah nosilke liste Violete Tomić kljub malo finančnih sredstev dosegli dober rezultat in si okrepili prepoznavnost. Tomić je v prvi izjavi za javnost zatrdila, da v stranki ne bodo odnehali, in napovedala sodelovanje na parlamentarnih volitvah.

  • 10. 6. 2024  |  Politika

    Po izidih nedeljskega glasovanja še prištevanje glasov po pošti

    Dan po evropskih volitvah in glasovanju na treh posvetovalnih referendumih bodo izidom nedeljskega glasovanja prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni pa bodo izidom prišteli še glasove iz tujine.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Najmlajša slovenska evroposlanka / Kdo je Zala Tomašič?

    Članica podmladka SDS Zala Tomašič je nov obraz v politiki. V Evropski parlament je bila s preferenčnimi glasovi izvoljena z zadnjega mesta na listi, z 28 leti pa je postala doslej najmlajša evropska poslanka iz Slovenije. V Evropskem parlamentu se bo borila, da bodo vrednote vsakdana "Bog, družina in domovina", napoveduje.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Kako vladati Evropi v teh težkih časih?

    Desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) se bo o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetovala z levosredinskimi socialisti (S&D) in liberalci (Renew), je povedala vodilna kandidatka EPP za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen. Te tri stranke so sicer glede na delne izide ohranile večino v Evropskem parlamentu.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Delni rezultati / EPP, socialisti in liberalci naj bi obdržali večino v Evropskem parlamentu

    Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta - desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - bodo glede na najnovejše delne izide tudi v novem parlamentu obdržale večino. Skupaj naj bi imele 403 sedeže, od tega EPP 184, S&D 139, Renew pa 80.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    En poslanski mandat za SD / »Oddahnili smo si, trpeli, pretrpeli«

    Predsednik stranke SD Matjaž Han je v odzivu za medije po delnih rezultatih na evropskih volitvah dejal, da so v stranki SD z enim poslanskim mandatom "lahko vendarle zadovoljni". Medtem pa je rezultat koalicije označil za poraz. Nosilec kandidatne liste SD Matjaž Nemec je ocenil, da je izkupiček stranke na volitvah relativno dober.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Evropske volitve / Najnižji volilni prag doslej

    Volilni prag na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji doslej. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Doslej je bil najnižji prag 8,08 leta 2014.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Golob / »Tega filma, da se bom jaz umaknil, Janša ne bo videl«

    Predsednik vlade in stranke Gibanje Svoboda Robert Golob je zadovoljen z rezultatom na evropskih volitvah. Kot kažejo delni in neuradni izidi, je stranka dobila dva evroposlanca, Ireno Jovevo in Marjana Šarca. Slednji se bo moral mandatu ministra za obrambo odpovedati, resor pa bi lahko prevzel nekdo iz obstoječe ekipe na ministrstvu.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Referendumi / Podpora vsem štirim referendumskim vprašanjem

    Za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je na posvetovalnem referendumu izreklo 54,85 odstotka volivcev, proti jih je bilo 45,15 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Referenduma se je po doslej objavljenih podatkih DVK udeležilo 39,03 odstotka volivcev.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Evropske volitve / Kdo gre v Evropski parlament?

    Največ glasov na nedeljskih evropskih volitvah v Sloveniji je prejela SDS, ki je s 30,82 odstotki osvojila štiri poslanske mandate. Gibanju Svoboda sta pripadla dva mandata (22,11 odstotka glasov), po enega pa so osvojili v Vesni (10,47), SD (7,71) in NSi (7,69), kažejo neuradni izidi Državne volilne komisije po skoraj vseh preštetih glasovnicah.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Stranka Vesna / »Prinesli smo svežino v slovenski politični prostor«

    Stranki Vesna se glede na delne in neuradne izide evropskih volitev večine preštetih glasovnic obeta en mandat v prihodnji sestavi evropskega parlamenta, kar je po besedah nosilca liste Vladimirja Prebiliča fantastičen dosežek. Ljudje pogrešajo povezovanje, prepiranja so se naveličali, je ocenil.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Po večini preštetih glasov / 4 mandate SDS, 2 Gibanju Svoboda in po enega Vesni, NSi ter SD

    Delni neuradni izidi današnjih evropskih volitev po večini preštetih glasovnic kažejo, da je SDS osvojila štiri poslanske mandate, Gibanje Svoboda dva mandata, po enega pa Vesna, NSi in SD.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Golob / »Velika zmaga je volilna udeležba«

    Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je vesel, da bo volilna udeležba na tokratnih volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament očitno daleč najvišja doslej. Velika zmaga današnjega dne je volilna udeležba, je dejal ob prihodu v volilni štab stranke. Pričakuje tudi, da bo Slovenija danes Evropi pokazala levosredinski obraz.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Prvi rezultati / Podpora dvema referendumskima vprašanjema, izida dveh še negotova

    Prvi neuradni delni izidi današnjih referendumov kažejo, da so se volivci izrekli za dopustitev uporabe konoplje za medicinske namene in uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Pri vprašanjih o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabi konoplje za osebno rabo pa je izid referendumov zaenkrat negotov.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Volišča zaprta / Rezultati za evropske volitve po 23. uri, za referendume pa po 21. uri

    Ob 19. uri se je po državi zaprlo nekaj več kot 3000 volišč, na katerih so volivci lahko oddali glas na današnjih evropskih volitvah ter treh posvetovalnih referendumih. Volja volivcev, ki so izbirali devet slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, bo znana šele po 23. uri, po 21. uri pa je pričakovati prve rezultate referendumov.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Do 16. ure nekaj manj kot 26-odstotna volilna udeležba

    Na današnjih volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament je do 16. ure po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 432.651 volivcev, vpisanih v volilni imenik, kar predstavlja 25,61 odstotka vseh volilnih upravičencev, je objavila Državna volilna komisija (DVK).

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Do 16. ure 52 prijav domnevnih kršitev volilnega molka

    Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka, ki se je po kampanji pred evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi začel v petek opolnoči, do danes do 16. ure prejela 52 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Inšpektorat RS za notranje zadeve obravnava 16 zadev, za katere obstaja sum kršitev.

  • STA

    9. 6. 2024  |  Politika

    Do 11. ure skoraj 12-odstotna volilna udeležba

    Na današnjih volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament je do 11. ure po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 200.665 volivcev, vpisanih v volilni imenik, kar predstavlja 11,88 odstotka vseh volilnih upravičencev, so sporočili iz Državne volilne komisije.

  • STA

    7. 6. 2024  |  Politika

    V središču Ljubljane shod Slovenske obrambne straže

    V središču Ljubljane se je popoldne zbrala skupina zamaskiranih, v večini moških, šlo naj bi za pripadnike skupine, ki se je poimenovala Slovenska obrambna straža. Skandirali so protimigrantske in nacionalistične parole, zagorele so tudi bakle. Shod je zaradi zagotavljanja javnega reda in miru spremljalo večje število policistov, so za STA sporočili iz PU Ljubljana.

  • Uredništvo

    7. 6. 2024  |  Politika

    »Obraz, ki ga bomo kazali Evropi, mora biti pravi obraz Slovenije, ne pa obraz Janeza Janše«

    "Tukaj ne gre za imena, temveč vrednote. Živimo v državi, kjer je desni populist tisti, ki dominira na desnici, ne pa zmerna desna stranka, zato se v vsakem neposrednem soočenju z Janezom Janšo zelo jasno pokaže, kakšne so vrednote, na katerih temelji SDS, in kakšne so vrednote tihe večine v Sloveniji. Mislim, da je prav, da se to pokaže, ker mora biti obraz, ki ga bomo kazali Evropi, pravi obraz Slovenije, ne pa obraz Janeza Janše. Prevečkrat se sprijaznimo s tem, da prepuščamo evropske volitve Janezu Janši. Vsi skupaj se moramo potruditi, da Evropi pokažemo pravi obraz Slovenije. Ni nujno, da je to obraz Roberta Goloba, govorim o vrednotah in o tem, da morajo na evropskih volitvah v Sloveniji večino dobiti tiste stranke, ki zagovarjajo evropske vrednote, kot so demokracija, vladavina prava in socialna država. To so vrednote, na katerih lahko Evropa raste, vrednote suverenistov, ki jih zaradi svojih vezi z Viktorjem Orbanom zagovarja Janez Janša, pa bodo razgradile Evropo."

  • Borut Mekina

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Samovoljni župan in Titova ulica

    Oktobra 2011 je ustavno sodišče sprejelo presenetljiv sklep in z njim razveljavilo odlok, s katerim je ljubljanska občina novo ulico, ki se vije v okolici Stožic, poimenovala Titova. Večina ustavnih sodnikov se je strinjala s tezo, da ime Josipa Broza - Tita simbolizira totalitarni režim, zato naj bi bilo novo poimenovanje ulic njemu v čast in v spomin razumljeno kot podpora nekdanjemu režimu. Takšno pojmovanje zgodovine je rokohitrsko, a odločitve ustavnega sodišča se pač upoštevajo. Ljubljana je nato novo vpadnico preimenovala v Štajersko cesto. Ta odločitev ustavnega sodišča ne velja za stara poimenovanja cest in trgov, v Mariboru je tako še vedno Titova cesta, prav tako v Senovem in Slovenski Bistrici, v Velenju, Postojni in Kopru pa imajo Titov trg.

  • Neustavno tajno sledenje

    Ustavne sodnice in sodniki so soglasno razveljavili zakonski člen, s katerim je vlada Finančni upravi Republike Slovenije podelila pristojnost, da inšpektorji sami po lastnem premisleku s tehničnimi sredstvi izvajajo tajno slednje vozilom, ki prevažajo tovor. Iz soglasnosti odločitve izhaja, da je bila odločitev sodnikov lahka, tajno sledenje pa so razveljavili že z vidika nejasnosti, saj je jasnost eden od najosnovnejših pogojev vsakega predpisa – še posebej, če gre za predpis, ki odločno posega v človekove pravice.

  • Monika Weiss

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Prodaja državnega deleža v vodnogospodarskih podjetjih?

    Aprila je javnost, zlasti sindikate, močno razburila zamisel finančnega ministrstva, da bi se družbi Pošta Slovenije in Zavarovalnica Triglav v temeljnem dokumentu o upravljanju državnih naložb prekvalificirali iz strateških naložb v pomembne naložbe države. Ta prekvalifikacija bi omogočila, da se delež države v obeh družbah zmanjša do 25 odstotkov plus delnico; zdaj ima država v Pošti stoodstotni delež, v Triglavu pa nadzira 62,7-odstotnega. In čeprav je minister Klemen Boštjančič zatrjeval, da »v ozadju prekvalifikacije niso težnje po prodaji obeh podjetij« in da vsi vse razumemo narobe, je vlada v končnem predlogu vseeno spremenila mnenje in v odloku o strategiji upravljanja naložb države, ki je zdaj pred poslanci, Pošta in Triglav ostajata med 34 strateškimi naložbami države.

  • Luka Volk

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Vrača se Farage

    Minuli konec tedna se je na ulice Londona zgrnilo na tisoče protestnikov pod vodstvom Tommyja Robinsona, skrajnega desničarja, samooklicanega zagovornika svobode govora, nogometnega huligana in ustanovitelja Angleške obrambne lige (EDL), katere poslanstvo je »postaviti se po robu islamizaciji Britanije« in je v preteklosti z zborovanji namensko strašila lokalne pripadnike azijske in muslimanske skupnosti. Protest je imel protimigrantsko sporočilo. »To je London, ne Londonistan,« je pisalo na transparentu, ki ga je na čelu shoda nosil Robinson.

  • Borut Mekina

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Koliko evropskih poslancev bi dobil kdo?

    Na grafu je predstavljena ocena, koliko evropskih poslancev bi na volitvah v tem trenutku dobila posamezna evropska politična skupina. Graf je izdelan na podlagi raziskav javnega mnenja v posamezni državi, iz teh izsledkov nato na portalu Politico izračunajo število poslancev. Ocena je seveda približna in ni odvisna le od javnega mnenja, ampak tudi od spreminjajočega se članstva posameznih nacionalnih političnih strank v evropskih političnih skupinah, za povrhu pa ne tako redko politične skupine v Bruslju nekatere poslance tudi izključijo ali pa pridobijo nove. Iz grafa je razvidno, da je v EU največja politična skupina Evropska ljudska stranka EPP (svetlo modra), sledijo ji socialisti (S & D). Rumena barva predstavlja liberalce (Renew), zelena pa Evropske zelene. Poleg teh treh »koalicijskih« političnih skupin črna barva predstavlja skrajno desno skupino Identiteta (ID), temno modra pa manj skrajno desno skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere člani so predvsem poslanci poljske stranke Zakon in pravičnost. Temno rdeča barva na drugi strani političnega pola predstavlja skupino Evropska levica, katere članica je tudi slovenska Levica. Drugi poslanci niso vključeni v skupine.

  • O korenčku in palici / Predsednica republike je obiskala romsko naselje

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v občini Ribnica. Presenetila je z izbiro besed, kakršnih doslej visoki državniki, ne glede na politični predznak, niso izrekali.

  • Jure Trampuš

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Priznanje Palestine

    V sredo malo po deseti zvečer je pred parlamentom zaplapolala palestinska zastava. Državni zbor je nekaj minut poprej z 52 glasovi za potrdil sklep vlade o tem, da država Slovenija priznava Palestino. Od prve uradne pobude, ko je novembra 2014 odbor za zunanjo politiko vladi Mira Cerarja naložil, naj prizna Palestino, je minilo skoraj deset let.

  • Jure Trampuš

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Milijarda evrov za 20 tisoč stanovanj

    Letna poročila o slovenskem nepremičninskem trgu, ki jih objavlja Geodetska uprava Republike Slovenije, se berejo kot srhljivka. V zadnjem, ki nosi letnico 2023, je zapisano, da je bila povprečna cena (mediana, op. p.) kvadratnega metra prodanega stanovanja v Ljubljani 3990 evrov, pri čemer so se stanovanja prodajala po še bistveno višjih cenah. V središču mesta tudi po 5000 evrov in več za kvadratni meter. To pomeni, da sta bili za nakup kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani potrebni dve debeli povprečni neto plači ali več kot štiri minimalne. Ni torej čudno, da mladi danes v Ljubljani ne morejo priti do svojega stanovanja, zaradi neurejenega najemniškega trga pa ima vprašanje dostopnosti stanovanj elemente velike, generacijske krize.

  • Borut Mekina

    7. 6. 2024  |  Mladina 23  |  Politika

    Volite ljubezen

    Obstajata dve razlagi medčloveških odnosov. Ena je optimistična, druga je pesimistična. Sledimo jima lahko v filozofiji in teoriji o tem, kako naj bi se človeški rod politično organiziral. Najbolj priljubljena in razširjena je pesimistična razlaga, ta pravi, da človek na koncu razume le prisilo in da so pomembni zgolj interesi. Teorija, ki ustreza tej razlagi na ravni odnosov med državami, se imenuje realizem. Države živijo v kaosu, pravi ta razlaga, v njih ni nobenih pravil, nobene vrhovne avtoritete in te razmere ustrezajo nekakšnemu naravnemu, primordialnemu človekovemu stanju. Kakšen je človek v tem stanju brez policije ali države? Angleški filozof Thomas Hobbes je rekel: Homo homini lupus ali: Človek človeku volk. Tako so si Angleži nekoč predstavljali barbare. Napredek in civilizacija, so dodali, prideta šele s policijsko prisilo, vojsko in vsemi drugimi institucijami.