• Borut Mekina

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Komunistične metode

    Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je ta teden končno zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Pod njegovim vodstvom je urad leta 2021 na podlagi anonimnih prijav začel s pregledovanjem množice precej zasebnih podatkov, ki so razvidni iz bančnih računov. Podatke je Žugelj od bank zahteval celo na USB ključkih in ne po zavarovani povezavi. Na uradu, kjer so za ta namen zaposlili večinoma neizkušen novi kader, člane SDS, so oblikovali celo posebno skupino, ki se je s tem ukvarjala.

  • Pošilja nas Bog! / Zakaj skrajna desnica ni kul

    Pred volitvami so desničarji in skrajni desničarji – tudi na predvolilnih soočenjih – začudeno spraševali: zakaj ljudi strašite z desnico? Hoteli so reči: pa saj smo kul! Saj smo normalni! Ni res. Lagali so – niso kul. Zakaj niso kul? Ker lažejo. Tonin je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da Niko Kovač in Inštitut 8. marec financira državni proračun, Janša je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da njegovi esdeesovci ne podpirajo esoesovcev (Slovenske obrambne straže), Stevanović je mirno in neženirano in na odprti sceni lagal, da človek nima nobene zveze s podnebnimi spremembami. Desničarjem se ni težko zlagati. Komaj čakajo, da se lahko zlažejo. Laž jih tudi opolnomoči – za laž namreč ne potrebujejo Janševega dovoljenja. Lažite, kolikor vas je volja! A desničarji imajo pri laganju dober zgled – Trumpa.

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Kdo je Zala Tomašič?

    Uvrstitev 28-letne Zale Tomašič v evropski parlament ni takšno presenečenje, kot se morda zdi na prvi pogled. Kandidatka SDS, ki je na listi stranke nastopila na zadnjem mestu, je s skoraj 27 tisoč preferenčnimi glasovi zasedla drugo mesto v stranki (in prehitela strankarska »težkokategornika« Milana Zvera in Branka Grimsa, mesto v parlamentu pa izmaknila Alešu Hojsu). Več glasov, dobrih 73 tisoč, je dosegla le nosilka liste Romana Tomc. Nova evroposlanka, ki je politično pot začela v SDS – dobesedno, shodila naj bi namreč na poletnem taboru stranke leta 1996 v Lepeni – se nadeja popeljati Evropo »nazaj v normalnost«, kjer »obstajata samo dva spola«, vrednote našega vsakdana pa so »Bog, družina in domovina«.

  • Jure Trampuš

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Darilo Evropi

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v ponedeljek v javnost poslala prijazno in protokolarno sporočilo o tem, da čestita vsem novoizvoljenim poslankam in poslancem evropskega parlamenta. »V naslednjih petih letih boste soustvarjali EU in boste odgovorni za blaginjo skupnosti pol milijarde ljudi,« je zapisala in dodala, da verjame, da bodo izvoljeni to poslanstvo opravljali »dostojanstveno, spoštljivo in z razumevanjem do potreb vseh ljudi, ki smo del te raznolike družine«. Besedam predsednice lahko prikimamo.

  • Luka Volk

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Opešana moč Levice 

    Če bi sklepali po vzdušju v volilnem štabu parlamentarne stranke Levica, je ta na evropskih volitvah dosegla zadovoljiv rezultat. S 4,75 odstotka prejetih glasov (skoraj 32 tisoč glasov) – in brez evropskega poslanca – se je približala zastavljenemu cilju petih odstotkov. Dosegla je podobno število glasov kot na zadnjih evropskih volitvah, pri čemer je bila volilna udeležba tokrat večja za nekaj več kot 10 odstotnih točk, izboljšali so rezultat s predsedniških volitev, na katerih je njihov kandidat Miha Kordiš dosegel borih 2,81 odstotka glasov in zasedel zadnje mesto, tudi z zadnjih državnozborskih volitev, kjer so prejeli 4,46 odstotka glasov. Pa vendar – so v Levici res lahko zadovoljni z rezultatom?

  • Borut Mekina

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Mračne sile v jedru Evrope

    Najodvratnejši plakat kampanje pred EU-volitvami so po mnenju nemškega časopisa Bild izdelali avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Na sredini tega izdelka je slogan »Ustavimo EU norijo«, v ozadju se v črno-beli tehniki objemata predsednica komisije EU Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, mimo njiju letijo rakete in slogani: »vojno hujskaštvo«, »korona kaos«, »eko komunizem«, »azilna kriza«. »Evropa je projekt miru, Avstrijci pa smo glasovali za vsakogar, za vsako stranko, ki je napadala EU. Avstrijci smo glasovali za vojno,« je razočarano ugotovil eden od komentatorjev avstrijskega tednika Falter, zgrožen nad zgodovinsko zmago te skrajno desne stranke FPÖ. Njeni predstavniki so se namreč v zadnjem letu spremenili v nekakšne mirovnike, še nedavno pa so bili veliki navdušenci nad vojaško močjo in suverenostjo Vladimirja Putina in so se mu hodili klanjat. Sedaj pa za gospodarske posledice vojne v Ukrajini, kot je inflacija ali energetska draginja, krivijo priročno žrtev – Ukrajince. Kar je pravzaprav tudi argument Putina pri njegovih verbalnih napadih na EU.

  • Monika Weiss

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Darilo za sodniško elito

    Predsednik vlade Robert Golob je 10. januarja 2023 vsem sodnikom obljubil 600 evrov dodatka bruto k plačam. »Da pokažemo resnost,« je dodal. A ti dodatki se nikoli niso izplačali, posledice pa so zdaj spet pred vlado. Ustavni sodniki so namreč pred dvema tednoma – s petimi glasovi proti trem – izglasovali precedens: določili so, kdaj in za koliko se morajo zvišati plače sodnic in sodnikov. S septembrom se bodo morale vse plače sodnikov uskladiti z inflacijo od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023. A ta »rešitev« bo imela več pomembnih posledic. Nemudoma je porušila razmerja v plačnem sistemu v javnem sektorju, ne odpravlja neskladij med plačami, saj koristi predvsem najbolje plačanim sodnikom, zlasti pa utegne vplivati na odprta vprašanja o novem plačnem sistemu v javnem sektorju – ravno v točki o usklajevanju plač z inflacijo.

  • Peter Petrovčič

    14. 6. 2024  |  Mladina 24  |  Politika

    Kdo je bolj krut

    Kot je pred volitvami običajno, konservativne stranke okrepijo protitujski jezik. Soočeni z besedami predstavnikov SDS – recimo bodočega evropskega poslanca Branka Grimsa, da je SDS v stališčih do migracij »najbolj desna stranka v trenutni politični ponudbi« – so v NSi začeli ponavljati, da podpirajo »avstralski model urejanja migracij«, kot je v spletnem pogovoru na RTV Slovenija dejal njihov predsednik in novoizvoljeni evropski poslanec Matej Tonin. »To pomeni, da je vstop v EU mogoč samo legalno,« je nadaljeval in dodal, da »gre za model demokratične države, ki stavi na vladavino prava.«

  • STA

    13. 6. 2024  |  Politika

    Gradbeno podjetje oglaševalo v medijih blizu SDS

    Preiskovalna komisija Državnega zbora (DZ) je o sumih nezakonitega financiranja strank zaslišala direktorja gradbenega podjetja Opgrad Roka Erjavca, ki je leta 2020 oglaševalo na portalih blizu SDS. 

  • STA

    13. 6. 2024  |  Politika

    Nataša Pirc Musar / »Če Putin neha streljati, je konec vojne, če Ukrajina neha streljati, je konec Ukrajine«

    Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki danes nadaljuje dvodnevni obisk Posočja, se je v sredo zvečer v pogovoru v kulturnem domu v Kobaridu dotaknila več tem, med drugim priznanja Palestine in vojne v Ukrajini. Obljubila je tudi obisk Slovencev v Benečiji.

  • Uredništvo

    12. 6. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / DARILO EVROPI

    V petek izide nova Mladina! V 24. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 14. junija, razkrivamo, kaj in koga je v resnici izvolila Slovenija. Kaj je naše "darilo" Evropi, preberite v novi Mladini. Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. 

  • Uredništvo

    12. 6. 2024  |  Politika

    Milan Kučan / »To še ne pomeni zasuka Slovenije v desno«

    "Glede na politično dogajanje v Sloveniji je ta rezultat pričakovan. To še ne pomeni zasuka Slovenije v desno, kajti če upoštevamo rezultate referendumov o pomembnih družbenih vprašanjih, se kaže slika nekoliko drugače. Vendarle pa je ta rezultat resen opomin za vlado. Je nek trenutek, ker sovpada s polovico mandata te koalicije, da se vlada zamisli. Ne bi pa tega rezultata ne precenjeval niti podcenjeval. Na evropski ravni je porast vpliva skrajnih strank zaskrbljujoč glede na smer razvoja EU, če seveda to smer gledamo z vidika temeljev evropske integracij. Tako da bo ohranjena večina, ki je do zdaj upravljala z našo skupno usodo, pravzaprav morala biti zelo pozorna, da bo zaznavala pravočasno, kam lahko posamezne tendence to skupnost pripeljejo."

  • Uredništvo

    12. 6. 2024  |  Politika

    »Slovenski volilci v veliki meri niso politično polnoletni, ne razumejo, da volitve niso stvar čustev«

    "Interpretacije evropskih volitev so v polnem teku, čeprav razkrivajo nekaj neovrgljivih dejstev. Med temi je prvo, da je bila slovenska volilna udeležba resda boljša od prejšnje leta 2019, a še vedno zgolj 41-odstotna, se pravi približno enaka kot denimo na lokalnih volitvah v Ljubljani. Kar je izredno zaskrbljujoče. Ko torej govorimo o tokratnih zmagovalcih, nikakor ne smemo pozabiti: tudi tu je zmagala 60-odstotna, torej večinska volilna neudeležba. Ta je iz skrajno desne SDS, ki je dobila manj kot 20 odstotkov glasov, naredila triumfalno zmagovalko."

  • STA

    12. 6. 2024  |  Politika

    Slovenija bo zbirala padala za dostavljanje pomoči v Gazi iz zraka

    V okviru nadaljnje humanitarne podpore območju Gaze bo Slovenija kot del ene od novih pobud organizirala zbiranje padal za dostavo pomoči iz zraka, je v torek v oddaji Odmevi na TV Slovenija napovedal premier Robert Golob, ki se je udeležil mednarodne konference o humanitarni pomoči za Gazo v Jordaniji.

  • STA

    11. 6. 2024  |  Politika

    Toninovi NSi podpora padla pod štiri odstotke

    Na parlamentarnih volitvah bi po anketi Mediane za časopis Delo zmago slavila SDS, ki bi jo obkrožilo 24,3 odstotka vprašanih, za dobro odstotno točko več kot maja. Gibanje Svoboda bi izbralo 19,5 odstotka vprašanih oz. za dobri dve odstotni točki več kot maja. Sledijo SD, Levica in NSi, ki ji je podpora padla pod štiri odstotke.

  • STA

    11. 6. 2024  |  Politika

    Zakaj ŠOU v Ljubljani prepoveduje snemanje sej študentskega zbora?

    Novinarke in novinarji Radia Študent opozarjajo, da Študentska organizacija Univerze (ŠOU) v Ljubljani že osem mesecev prepoveduje javni video prenos in zvočno snemanje sej študentskega zbora. Na zadnjih dveh sejah pa so snemanje fizično omejili z varnostniki. Zaradi poseganja v pravico javnosti do obveščenosti, zahtevajo umik prepovedi snemanja.

  • STA

    11. 6. 2024  |  Politika

    Slovenija bo letos Ukrajini namenila do pet milijonov evrov dodatne pomoči

    Vlada je na današnji dopisni seji sprejela sklep, da bo Slovenija v letošnjem letu namenila do pet milijonov evrov za nadaljnjo humanitarno in razvojno pomoč ter obnovo Ukrajine, piše na spletni strani vlade.

  • STA

    11. 6. 2024  |  Politika

    Slovenija bo Palestincem namenila dodatnih 2,5 milijona evrov pomoči

    Slovenija bo preko različnih programov Združenih narodov Palestincem namenila dodatnih 2,5 milijona evrov pomoči, je danes ob robu mednarodne konference o humanitarni pomoči za Gazo v Jordaniji napovedal premier Robert Golob. Po njegovih besedah sicer v ponedeljek sprejeta resolucija v Varnostnem svetu ZN daje upanje za rešitev dveh držav.

  • Uredništvo

    11. 6. 2024  |  Politika

    »Golob nima razlogov, da bi kazal razočaranje in zaskrbljenost nad rezultati«

    "Golob nima razlogov, da bi kazal razočaranje in zaskrbljenost nad rezultati, ki so za njegovo stranko dobri. So na zgornjem robu anket, v katerih je fluktuirala stranka v zadnjih mesecih. To je najvišji rezultat in utrjuje Goloba kot nespornega hegemona levo od sredine, zato se mu ni treba bati notranjih frakcij, uporov, tudi če so zelo skrb vzbujajoči. Gledano v celoti pa je razmerje med levo sredino in desno sredino izrazito slabo."

  • Uredništvo

    11. 6. 2024  |  Politika

    »Ta evropski parlament je najbolj desno usmerjen doslej«

    "Evropska ljudska stranka se je vsaj deloma okrepila tudi na račun skrajne desnice, spet drugje je kot zmerna desnica pridobivala na račun levice in liberalne sredine. Močan rezultat EPP je postal možen predvsem zaradi njihovega krepkega rezultata v velikih članicah: Nemčiji, Španiji in Poljski. O devetih poslanskih mestih več za EPP (skupaj 185) so pred volitvami zgolj sanjali. Evropski konservativci in reformisti so s 73 poslanci dobili dodatne štiri sedeže, skrajna Identiteta in demokracija se je okrepila za devet sedežev, kar je približno v napovedi javnomnenjskih anket. Volilci skrajne desnice so se s svojimi protestnimi glasovi preselili denimo tudi k doslej na evropski ravni nepovezanim strankam. In tam zdaj tiči vzpon skrajne desnice, ki se bo v prihodnjih tednih z združevanji in preoblikovanjem političnega prostora šele pokazal. Že zdaj pa je jasno, da je s približno četrtino poslanskih mest skrajnodesničarskih skupin ta evropski parlament najbolj desno usmerjen doslej."

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Slovenija med članicami EU z največjim zvišanjem volilne udeležbe

    Volilna udeležba na evropskih volitvah se je v primerjavi s prejšnjimi pred petimi leti povečala v najmanj 14 državah članicah EU. Med državami, kjer je šlo tokrat na volišča veliko več ljudi kot leta 2019 je Slovenija, kjer je volilna udeležba višja za 12 odstotnih točk, je danes povedal tiskovni predstavnik Evropskega parlamenta Jaume Duch.

  • Uredništvo

    10. 6. 2024  |  Politika

    Robert Golob / »Vsi naši cilji so bili izpolnjeni«

    "Nič ni šlo narobe, vsi naši cilji so bili izpolnjeni: imeli smo visoko volilno udeležbo, dobili smo štirikrat za na referendumih, v Svobodi smo imeli sicer malček smole pri mandatih za evropske poslance. Po svoje pa je tako morda še bolje, saj zdaj nimamo izgovorov, da ne bi naprej delali še bolj trdo."

  • Tomaž Lavrič

    10. 6. 2024  |  Politika

    Priznanje Noriškega kraljestva

  • Tomaž Lavrič

    10. 6. 2024  |  Politika

    »Ali imamo v Sloveniji čudežno deklico ali čudežnega dečka, ki bi bil pripravljen prevzeti krmilo?«

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Rekordna volilna udeležba na evropskih volitvah

    Nedeljskih evropskih volitev v Sloveniji se je glede na zadnje neuradne izide udeležilo 41,18 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ na vseh dosedanjih volitvah v Evropski parlament. Doslej namreč volilna udeležba še nikoli ni presegla 30 odstotkov.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    »Skrajno desne stranke niso dosegle takšnega uspeha, kot so jim ga napovedovale ankete«

    Po evropskih volitvah, na katerih so desnosredinska EPP, socialisti in liberalci ohranili večino, na ravni EU ni pričakovati večjih sprememb, je za STA ocenil analitik z univerze v nizozemskem Groningenu Benjamin Leruth. To, da skrajno desnim strankam ni uspel takšen vzpon, kot so napovedovale ankete, pa je med drugim posledica višje udeležbe.

  • Grims gre v Bruselj

    Je vladajoči trojček doživel poraz na evropskih volitvah? Premier Robert Golob želi več kot jasno blažiti vtis neuspeha, ki je sicer očiten: zgolj dva mandata, pa še to primarno iz vrst prejšnje LMŠ in ne »čiste« kvote Svobode, najbrž ne predstavlja nobenega triumfa v primerjavi s štirimi bruseljskimi stolčki iz stranke SDS. Če se v SD tolažijo, da jim je le uspelo z Matjažem Nemcem, pri čemer so polovico noči ob preštevanju glasov trepetali, ali bo premagal Petra Gregorčiča iz vrst SLS, v Levici pa se kislo nasmihajo ob razlagi, da so glede na državnozborske volitve dosegli dobre odstotke, a so v resnici ostali praznih rok, potem je vtis klavrnosti popoln. Da neuspeh zanikajo, je čisto druga vrsta težave.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Evropske volitve / V več državah se je okrepila skrajna desnica

    Evropske volitve so novo zmago prinesle Evropski ljudski stranki (EPP), katere vodilna kandidatka Ursula von der Leyen je že razglasila zmago. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Irena Joveva že drugič v Evropski parlament

    Nosilka liste Gibanja Svoboda Irena Joveva je bila tokrat drugič izvoljena v Evropski parlament, pred petimi leti sicer kot nosilka Liste Marjana Šarca (LMŠ). Nekdanja novinarka si je kot evroposlanka prizadevala za svobodo medijev in transparentno delovanje politike. V tokratni volilni kampanji je izpostavljala tudi boj proti sovražnemu govoru.

  • STA

    10. 6. 2024  |  Politika

    Največ preferenčnih glasov prejeli Romana Tomc (SDS) in Irena Joveva (Svoboda)

    Največ preferenčnih glasov na nedeljskih evropskih volitvah je dobila Romana Tomc (SDS), in sicer 73.019. Na drugem mestu je Irena Joveva (Svoboda), ki ji je preferenčni glas namenilo 70.169 volivk in volivcev. Tretje največje število preferenčnih glasov, in sicer 51.665, pa je dobil Vladimir Prebilič (Vesna), kažejo delni neuradni podatki DVK.