Je odlok o parku Tivoli nezakonit?

Županu Ljubljane Zoranu Jankoviću sprememba odloka o Tivoliju, s katero je želel omogočiti Magnificov koncert, še vedno meša štrene. Potem ko civilni iniciativi ni uspelo zbrati dovolj podpisov za referendum, se zdaj porajajo dvomi o tem, ali je bil novi odlok sprejet zakonito. Na ljubljansko občino je pritisnilo tudi ministrstvo za naravne vire in prostor.

Kako umetna je že inteligenca slovenskega javnega sektorja? 

Pri britanskem časniku The Guardian so lani razkrili, da je britanska vlada za odkrivanje goljufij pri dodeljevanju denarnih nadomestil uporabljala umetno inteligenco (UI), a je bila ta pristranska, saj je za morebitne goljufe napačno označila veliko Bolgarov. Pred leti je nizozemska davčna uprava uvedla avtomatiziran sistem, ki naj bi odkrival in kaznoval goljufije pri otroških dodatkih. Rezultati so bili katastrofalni. Sistem se je osredotočil predvsem na pripadnike nebelskih manjšin z nizkimi prihodki; zahteve po vračilu otroških dodatkov so več tisoč družin pahnile v revščino, več kot tisoč otrok pa je bilo poslanih v rejništvo.

Fašist, kriminalec in Mesec

Nekdanji koordinator Levice, sedaj pa minister za delo Luka Mesec je bil pred dnevi na ljubljanskem okrožnem sodišču oproščen obtožbe za žaljivo obdolžitev. Tožbo zoper njega je sprožil najslavnejši ponudnik davčnih optimizacij Rok Snežič. Mesca je ovadil, ker ga je ta spomladi 2022 na enem od predvolilnih soočenj na TV Slovenija označil za »kriminalca«.

Stanovanja za vse!

Vlada je poleti sporočila, da bo pripravila zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj, ki bo zagotovil sistemski vir financiranja javne najemne gradnje. Ta naj bi od leta 2025 do leta 2035 zagotavljal 100 milijonov evrov na leto oziroma za stanovanjske projekte po državi v desetih letih zagotovil milijardo evrov. Načrt? Zgraditi 20 tisoč stanovanj.

Strožja prepoved približevanja?

Na ministrstvu za notranje zadeve so pripravili zakonski noveli, ki se nanašata na pooblastila policije, predloge naj bi kmalu obravnavala vlada. Med drugim se nanašajo na omejevanje navijaškega nasilja, daleč najspodbudnejša sprememba pa se obeta pri varstvu žrtev nasilja. Prvi ukrep prepovedi približevanja naj bi po novem trajal 30 dni, kar je 15 dni več kot doslej.

Nezakonito pridobljeno stanovanje

Pred dnevi je nekdanji premier in dolgoletni predsednik SDS Janez Janša na družabnem omrežju X »razkril« (tokratni) načrt globoke države za preprečitev svojega (ponovnega) vzpona na oblast. Pomemben del širšega, zapletenega in večplastnega načrta, ki ga je v svojem slogu podrobno popisal, je po njegovem prepričanju njegova obsodba v zadevi Trenta. Do te, pravi, bo prišlo v kratkem, decembra letos. Da, Janša je pred kazenskim sodiščem ponovno obtožen (resnejšega) kaznivega dejanja. Tožilstvo mu, če posplošimo, očita, da je v času vodenja vlade v zameno za državne posle od gradbenega podjetja dobil stanovanje, ki si ga sicer ne bi mogel privoščiti.

Še vedno vsi le za jedrsko elektrarno

Predsednik vlade Robert Golob je avgusta lani mimo ministrstva, pristojnega za energetiko, podelil projekt morebitne gradnje nove jedrske elektrarne novemu državnemu sekretarju v svojem kabinetu, ki ga je osebno izbral: gre za nekdanjega uslužbenca skupine Gen Danijela Levičarja. Poteza je bila že takrat nenavadna. A to je človek, ki je danes ob premieru Golobu najodgovornejši za sicer dobrodošel preklic že razpisanega referenduma o JEK 2. Levičarja, ki je usklajeval pripravljalne aktivnosti pri projektu JEK 2 in vodil to za slovenske razmere nenavadno nasilno promocijsko akcijo, so že ob napovedi preklica referenduma k odstopu pozvali nevladniki, ta ponedeljek pa so Goloba pozvali kar k ukinitvi Levičarjeve funkcije. A nenavadno je, da štiri politične stranke, ki so poenotene v podpori večmilijardnega projekta JEK 2 (Gibanje Svoboda, SDS in Nova Slovenija), odgovornost za referendumsko manipulacijo in tudi njen neuspeh pripisujejo vsem drugim razen Levičarju in Golobu. Zakaj tako ravnajo?

Je Levica res skrajna stranka?

Anže Logar je politično kariero debelih 25 let gradil v SDS. Prehodil je pot od nekdanjega podpredsednika podmladka stranke do direktorja vladnega urada za komuniciranje, bil je večkratni mestni svetnik in poslanec, predsednik sveta, nesojeni kandidat za župana Ljubljane, zunanji minister v prejšnji vladi ter »neodvisni« kandidat za predsednika države. Z ramo ob rami je stal z največjimi skrajneži te stranke, z Brankom Grimsom, Žanom Mahničem, Alešem Hojsom in navsezadnje tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo. Po razglasitvi rezultata predsedniških volitev, ki se mu je na desnici prej približala edinole Barbara Brezigar leta 2002, je napovedal, da se je Slovenija znašla »na začetku nečesa velikega«. Možnosti sta bili samo dve: ali bo prevzel krmilo stranke, v kateri se primata že 30 let krvavo oklepa en človek, ali pa bo ustanovil novo. Tehtnica se je kaj hitro prevesila na stran tiste druge.

Rop je najprimernejši

»Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat,« je v sredo izbiro Toneta Ropa pojasnila predsednica države in poudarila, da je odločitev sprejela po pogovorih z vodji vseh poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti in po temeljitem premisleku. Rop v parlamentu potrebuje 46 glasov. Čeprav je koalicija še pred dnevi izražala podporo finančnici s finančnega ministrstva Saši Jazbec in je vladajoča Svoboda po predsedničini odločitvi za Ropa javno izrazila »presenečenje«, ni jasno, ali gre za spor ali za dogovorjeno politično igro. Presenečena je tudi SD. V naši politični realnosti je odločilna izvoljivost, ne primernost.

Podmladek SDS je dobil novega predsednika, SDS ima še zmeraj starega

Podmladek stranke SDS, Slovenska demokratska mladina (SDM), je prava valilnica kadrov za največjo opozicijsko stranko. V njem so politično pot začeli poslanci Žan Mahnič, Alenka Jeraj, Anja Bah Žibert, navsezadnje tudi »odpadnik« Anže Logar.

Privid sodelovanja

Nedogodek leta je seveda referendum, ki ga ne bo. Ob kupu argumentov za gradnjo nove jedrske elektrarne in proti njej, ob kupu politikantstva in politične nezrelosti je dogajanje prejšnjega tedna prineslo neko podrobnost, ki so jo nekateri spregledali. Četudi je bistvena.

Zakaj privatizacija oftalmologije ni skrajšala čakalnih dob?

Dušana Kebra že nekaj časa bega ena od zdravstvenih statistik. In sicer so to najnovejši trendi na področju operacij sive mrene. Ko je bil med letoma 2000 in 2004 minister za zdravje, se je prvič srečal s tem primerom. Tedaj so do njega prišli podatki o naraščajočih čakalnih vrstah na operacijo sive mrene, zato so na ministrstvu v te storitve vložili več denarja. Leta 2003, ko se je število operacij začasno povečalo s 6000 na 10.000 na leto, se je čakalna doba res skrajšala, se spominja, in zadeva je bila zanj ad acta.