Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film

Trgovci s časom

In Time, 2011
Andrew Niccol

Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 45  |  Kultura  |  Film

Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi.

Pozabite na nafto, dolar ali zlato - čas! Harlan Ellison je leta 1965 objavil novelo »Pokesaj se, Harlequin«, je rekel Tiktakar, v kateri je čas res denar: kdor zamudi, kdor torej ni točen, kdor ne spoštuje časa, je namreč strogo kaznovan. Specifično: vsako zamudo mu odštejejo od življenja. Kdor zamudi, ima krajše življenje. Življenje se mu krajša obratno sorazmerno z zamujanjem. Ko mu časa zmanjka, ga Varuh časa, alias Tiktakar, ugasne. Pika.

Ellisonova novela se dogaja v distopični družbi, v kateri ni dobro zamujati. S časom ni heca. Toda kultno novelo, ki je pobrala dve prestižni literarni nagradi, huga in nebulo, doživela kopico prevodov in ponatisov ter neizmerno popularnost (in ki je funkcionirala kot kritika obsedenosti s pravočasnostjo, urniki, štempljanjem, rigidnostjo, korporativnim redom ipd.), bi lahko propagirali tudi z drugim slovitim pregovorom: Rana ura, zlata ura! Ta premisa pa se je zdaj preselila v Trgovce s časom, sci-fi triler, ki ga je posnel Andrew Niccol, specialist za eksistencialni weltschmerz distopičnih družb (Gattaca). Razlika je v tem, da je tu čas še bolj reguliran, ali bolje rečeno - čas se tu ne odšteva, ampak je že vnaprej odštet. Ljudje živijo le 25 let. To imajo v genih. Ko dopolnijo 25 let, jim preostane še zadnje leto življenja, mali bonus. Toda to ne velja za vse - čas je mogoče kupiti. Le da si ga lahko privoščijo le bogati - revni časa ne morejo kupiti. Nimajo toliko denarja. Vsak bogataš rad pove, da mu ne gre za denar, ampak za čas, ki si ga lahko kupi z denarjem. Več kot ima denarja, bolj je gospodar svojega časa. Dodajte še plastične operacije, diamantne pilinge, pomlajevalne terapije in genetski inženiring, pa dobite »večnost«, o kateri sanjarijo bogataši. In distopična družba, ki jo popisujejo Trgovci s časom, je - podobno kot v Gattaci - razredna, ostro in kruto razslojena.

Bogati so zelo bogati - revni so zelo revni. Ne živijo za večnost, ampak za dan, ki je pred njimi. In vsak je lahko zadnji. Za čas si ne morejo vzeti časa. Bogati, ki imajo ves čas tega sveta in ki živijo v Los Angelesu, metropoli »večnega življenja«, si lahko vzamejo čas za vse, tudi za oblačenje. Kapital je večen. Ne morejo pa vsi ljudje živeti večno - hej, kam bi jih dali? Revni, ki živijo v sivem, pustem, obrabljenem, slumovskem Daytonu in na katere povsod prežijo ure (tista, ki jo imajo digitalno »vžigosano« na roki, jim kaže, koliko časa jim je še ostalo!), se morajo hitro oblačiti. Stalno morajo hiteti. Jesti morajo hitrejši fast-food. In tudi kupovati morajo hitreje: vprašanje ni več, kaj lahko kupim za 99 centov, ampak - kaj lahko kupim v devetindevetdesetih sekundah? Vse plačujejo s časom (Marx bi dahnil yes!), čas je ekonomska kategorija (še en Marxov yes), toda čas je mogoče tudi ukrasti - in seveda, mogoče ga je podedovati. Kar se zgodi Willu Salasu (Justin Timberlake), tovarniškemu delavcu iz daytonskega geta, ki mu neki 100-letni bogataš, naveličan življenja, spletom čudnih okoliščin zapusti ves svoj čas, tako da razredno takoj preskoči ter se preseli v sterilni Los Angeles, toda še preden bi lahko začel koketirati z večnostjo, se že znajde na begu, ki ga napol bondovsko, napol matrično odbija od Sylvie (Amanda Seyfried), seksi hčerke magnata št. 1, naloudanega s časom, do »časovnih bank«, kriminalnega podzemlja, napol »gladiatorskih« bogatašev in Varuhov časa (Cillian Murphy), mračnih regulatorjev te distopije (alias Tiktakarjev, kot bi rekel Ellison, ki je producente zaradi plagiatorstva tožil in zahteval sodno blokado filma). To pa naj vas nikar ne zavede: film Trgovci s časom, dopolnilo Posebnega poročila in Izvorne kode, ni kak kinetični akcijski ringelšpil, ampak metatriler (bitka s časom! beg pred časom! dirka za časom!), tako ponosen na svoje metafore o dekadentni oligarhiji, razrednem prepadu, evgenični kontroli rasti prebivalstva, kapitalizmu, ki se hrani s cuzanjem proletariata, nujnosti razrednega boja in ironični metafiziki časa (matere izgledajo kot hčerke, očetje kot sinovi), da so mu včasih prej v napoto kot v korist.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.