Pionirka slovenskega dubstepa

Razprave o tem, kateri od slovenskih glasbenih ustvarjalcev je pripravljen za veliki pohod v tujino in kateri ne, so že tradicionalno priljubljene v domači glasbeni javnosti. Ironično pa je, da glasbeniki, ki jih Zahod v resnici opazi, doma skoraj praviloma ostanejo spregledani.

Za zdaj še ni bila deležna večje pozornosti, čeprav ima za sabo zanimivo petletno londonsko izkušnjo, recimo producentka elektronske glasbe, didžejka, šolana pianistka in pevka Nataša Muševič alias Dot. Sicer je res, da elektronska glasba pri nas ni nikoli sodila med popularnejše glasbene prakse, toda Nataša tudi na naši klubski sceni ni bistveno bolj prepoznavna. Deloma to verjetno lahko pripišemo njeni ožji specializaciji za dubstep, ki pri nas ni nikoli zares zaživel. Povsem drugače je v svetovnih plesnih središčih, kjer ta različica basovske elektronske glasbe že dobrih pet let velja za zastavonošo najrazburljivejšega klubskega dogajanja. Še več, na Otoku se mu je skozi različne izpeljanke uspelo infiltrirati celo v mainstream in ni naključje, da si je Nataša po gimnaziji za drugi dom izbrala prav London.

Potem ko se je leta 2004 udeležila enega prvih DMZ-jevih partijev, ene od dveh najvplivnejših dubsteperskih klubskih serialk, na katerih so se sprva srečevali zlasti producenti, ki so v dubstepu videli prihodnost elektronske glasbe, ji je ta izkušnja povsem spremenila življenje. Vpisala se je na študij avdioinženirstva na School of Audio Engineering (SAE), medtem pa si na dubstep eventih izmenjevala zamisli s pionirskimi producenti, ki so danes že pravi zvezdniki. Skupaj s Sabino Plamenovo Subeeno sta na noge postavili prvo dekliško vodeno dubstep založbo Immigrant Recordings, pri kateri sta leta 2007 založili svojo prvo vinilko. Odziv je bil pozitiven in botroval je novim skladbam, te pa so začele drseti pod gramofonskimi iglami priznanih didžejev, tudi na DMZ-jevih dogodkih. V oddaji Dubstep Warz didžejke in radijske moderatorke Mary Anne Hobbs, ki je imela pomembno vlogo pri popularizaciji dubstepa, je Natašina glasba zatresla celo frekvenco BBC-jevega prvega radijskega programa.

Priložnost za to, da bi dubstep – poleg frekvence Radia Študent – morda tresel še kakšno drugo podalpsko radijsko frekvenco, sedaj ponuja izid Natašinega dolgo pričakovanega dolgometražnega prvenca Calling Home. Enajst skladb je nastalo v daljšem obdobju leta 2009, zato album preseneti z razgibano podobo. Ob intenzivnejših, mojstrsko ukrojenih ritmičnih koračnicah postane jasno, zakaj dubstep in njegovi potomci kot ata na mamo pašejo v kategorijo plesne elektronske glasbe. Na drugi strani pa nas upočasnjeno atmosferično oblikovanje zvoka, sicer prepoznavnega trejdmarka dubsteperske produkcije, vabi k meditiranju v naslanjaču.

Album kljub temu postreže s celovito, zaokroženo izkušnjo. Nataša pa rdečo nit skladbam splete s svojim opojnim vokalom, ki ga nekateri tuji portali že primerjajo z glasovi takih mojstric, kot sta downtempo zvezdnici Björk in Martina Topley - Bird. Od časov, ko je kot najstnica prepevala na albumu Red’a’red Dalaja Eegola (Ali En), je resda minilo že deset let, toda v vlogi pevke se še vedno izvrstno znajde. Verjetno tudi po zaslugi producenta Male, polovice čislanega dubstep dvojca Digital Mystikz in člana kolektiva DMZ, pri katerem je posnela vokale. Prav ti njeno ploščo približajo izrazu, ki se spogleduje s pop senzibilnostjo, vendar ta ne »kompromitira« prvinskega izročila dubstepa.

Ni presenetljivo, da so album že pohvalili Britanci. Še toliko bolj pa izstopa v ponudbi domače elektronske glasbe, kjer ga bržkone lahko štejemo celo za najzanimivejšo čistokrvno elektronsko ploščo po Octexovem izdelku Variations iz leta 2005 in plošči Numrebs dvojca Random Logic iz leta 2001.

Ker je album na izid čakal dve leti, se je Nataša medtem ukvarjala še z drugimi projekti. Pod imenom Sonosthesia sta z Octexom raziskovala nove možnosti interakcije med podobo in zvokom. V navezi z multimedijskim umetnikom Markom Batisto se ukvarja z bolj znanstveno obravnavo zvoka. Pred nedavnim je posnela glasbo za dokumentarec Jaz sem Janez Janša, ki je polemike sprožil še pred jesensko premiero. V zadnjem času se ponovno pogosteje pojavlja v vlogi didžejke. Poleg tega nadaljuje založniško dejavnost s svojo novo založbo Read Write Music, pri kateri je izšel tudi njen album. Ta je, ker verjame v prost pretok kulturnih dobrin in ker se je z avtorskimi pravicami, ki so po njenem v sedanji ureditvi sprte s prakso, ukvarjala že med študijem, na voljo pod uporabnikom prijazno licenco Creative Commons.

Nataša zdaj že kuje načrte za prvo kompilacijo slovenskega dubstepa, ki naj bi luč sveta ugledala prihodnje leto, zato k sodelovanju vabi tudi druge producente. Bo torej dubstep naposled le osvojil Slovenijo?

Plošča:
Calling Home
Kdo: Dot
Založba: Read Write Music