Projekt: Otrok

Moški in ženska morata imeti otroka!

Za razliko od Petletne zaroke, ki je komedija dolgega oddaljevanja, je Projekt: Otrok komedija dolgega približevanja. Situacija je klišejsko klasična: Julie (Jennifer Westfeldt) in Jason (Adam Scott) sta najboljša prijatelja. Saj veste – kot Sally in Harry. Zaročena, ne da bi to vedela.

Toda imata še nekaj prijateljev, recimo dva parčka, Leslie (Maya Rudolph) in Alexa (Chris O’Dowd) ter Bena (Jon Hamm) in Missy (Kristen Wiig). Brez otrok, se razume. Ko so skupaj, se zgražajo nad froci. Mislijo si: otroci so pekel – pare le ločijo! In: nekateri starši ne bi smeli imeti otrok!

Toda ko jih zagledamo štiri leta kasneje, sami izgledajo kot starši, ki ne bi smeli imeti otrok – in seveda, njihovi otroci izgledajo kot terminatorji zakonskih zvez. Le Julie in Jason sta še free, ker pa Julie bije zadnja biološka ura, si z Jasonom omislita prokreativni spolni odnos, le da ob tem skleneta, da po rojstvu otroka ne bosta živela skupaj, ker bi s tem – z zakonsko zvezo, skupnim življenjem – otroku in sebi preveč škodovala. Nočeta pasti v past. Julie in Jason sta liberalni par, ki se skuša izogniti dobro znanemu diktatu otrok-mora-imeti-očeta-in-mater, ker pa je njuna liberalna utopija le produkt diktata moški-in-ženska-morata-imeti-otroka, lahko pričakujete nežno, mazohistično, satirično božanje liberalnih vrednot, kot so forsiranje kariere, pozno rojevanje otrok, socialno eksperimentiranje in odprti zakon, tako da film, ki sicer slavi netradicionalni koncept družine, na koncu – ironično! – izbere prav najbolj tradicionalno opcijo.