Ledena doba 4: Celinski premiki

Das Kapital.

Zakaj je bila Ledena doba tak globalni hit? Zakaj je bila tak globalni hit tudi druga Ledena doba? Pa tretja? In zakaj bo gotovo globalni hit tudi četrta Ledena doba? Zakaj torej: zaradi vseh tistih predpotopnih in postpotopnih živalic ali zaradi samega potopa, ki ga uprizarja narava? Narava je v Ledenih dobah res glavna igralka, prava zvezdnica.

Ne le da se narava igra, ampak se ji od igre meša, vrti, blede. Narava je tu ta, ki spreminja svet – in zgodovino.

Narava je tu ta, ki šokira in revolucionira samo sebe, toda te spremembe – te fantastične, telegenične, lucidne, fotorealistične, apokaliptične grimase ledene dobe, ki trga svet, ti paleontološki ringelšpili naravne zgodovine – so le metafore klimatskih sprememb, ki publiki govorijo: ne, klimatske spremembe so fakt, ne pa mit! In niso le produkt narave, ampak tudi produkt človeka, ki ga tu nadomešča veverica: ko v tla zabije tisti izmuzljivi, nezgrabljivi, spolzki želod, ko torej poseže v naravo, pa četudi povsem benigno in neznatno, se začnejo premikati celine, tako da se ata mamut še z nekaj junaki te serije znajde na ledeni plošči, ki jih potem nosi po divjem, rohnečem, pokajočem, blodnem, turbulentnem svetu (Odiseja!), jasno, na veliko žalost vseh ostalih običajnih osumljencev, ki obtičijo na celini. To, da tokrat ne srečajo dinozavrov, ampak pirate, ledene pirate, ki jih vodi zlobni kapitan Gutt, je verjetno namig (in svarilo), kako radikalno drugače – kako spremenjeno, kako hladno, kako ledeno, kako grozno, tako neprepoznavno – bodo izgledali Karibi, ko jih bodo enkrat treščile klimatske spremembe. Ledene dobe, s Celinskimi premiki vred, so svarila pred ledenimi dobami, pred kataklizmičnimi klimatskimi spremembami, ki so na tem, da zgodovino spremenijo v predzgodovino, toda če pogledate Scrata, malo, smešno, simpatično veverico, ki že od samega začetka tako manično in energično lovi tisti magični, ubežni, fantomski želod, hitro ugotovite, da je ta želod, ki šokira in spreminja svet (in ki povzroča klimatske spremembe), le metafora izmuzljivega, nezgrabljivega, spolzkega, opolzkega, ekstremno mobilnega kapitala, ki osvaja, šokira in tektonsko spreminja svet, navsezadnje, želod je, kot se izkaže, ključ do otoka zakladov, do skritega zaklada, do otoka želodov.