Larina izbira – Izgubljeni princ

proti -

Tematski park patriarhata.

Lara (Doris Pinčić) – naivna, preprosta, revna glasbenica, ki se preživlja kot kuharica – se poroči v premožno splitsko dinastijo Zlatar, toda še preden Jakovu (Ivan Herceg), perspektivnemu kapitanu, reče da, že vsi – na čelu s taščo – delajo vse, da njeni agoniji ne bi bilo ne konca ne kraja.

Hrvaški telenoveli Larina izbira, ki jo pri nas vrti Pop TV, lahko očitaš vse, kar hočeš, le tega ne, da ni telenovela. Polna je namreč eskapističnih klišejev, poceni scenografije, slabe igre, predvidljivih situacij, patetičnih intrig, šokantnih prepoznanj, moraliziranja, čudnih naključij, melodramskega ekscesa, občutljivih moških, diaboličnih mrh, nezrelih oportunistov, nesreč, izgubljenih otrok, katoliških akcentov, gromkih vzdihov, zgroženih pogledov, dolgih tišin in dialogov, s katerimi bi lahko mučil zapornike v Guantanamu.

Tisti, ki so jo zapakirali, so pač sklenili, da bodo posneli telenovelo, ki bo izpraznila hrvaške ulice in ljudi – predvsem kakopak ženske – prilepila na stole, fotelje, kavče in sedežne garniture. In to jim je v celoti uspelo. Še bolj kot z Villo Mario, prvo hrvaško telenovelo. Larina izbira, ki jo je kreirala Jelena Popović Volarić in ki je vzletela 4. septembra 2011, ima že ves čas orjaške ratinge, petdeseto epizodo si je ogledalo 1,2 milijona ljudi, potemtakem več kot TV poročila, prodali pa so jo v kopico držav, tudi v Iran in Italijo, celo v Srbijo, da o Sloveniji – ki je slovito ameriško telenovelo Santa Barbara najprej dolgo in množično spremljala prav prek hrvaške TV – niti ne govorim. Izgubljeni princ, sicer finale prve sezone Larine izbire (precej unikaten manever – hej, finale, ki bo obenem tudi uvod v novo sezono, vrtimo v kinu!), je le nadaljevanje tega dolgega sprehoda skozi teror patriarhalnega nereda, ki ga skuša sam film, v katerem Lara izbere samostan, preden ne izbere vloge varuške svojega izgubljenega sina (njena »izbira«!), spraviti v red in pokazati, da je patriarhat rojen za ljubezen. Izgubljeni princ, ki vključuje tudi vso folkloro Dalmacije, najslabši ples v maskah v zgodovini filma in ugrabljenega osla, bo vsem razumljiv – ne le da ima produkcijske vrednosti porniča in estetiko trača, ampak vsako stvar povejo stokrat.