Plačanci 2

Letalo prekletih.

Kje je Steven Seagal, se boste spraševali, ko boste gledali Plačance 2, bučni, burni, bujni festival testosterona, definiranih mišic, eksplozij, fetišističnih poz in fluidnih replik, na katerem se zberejo vsi največji zvezdniki sodobnega akcijskega filma (Sylvester Stallone, Bruce Willis, Arnold Schwarzenegger, Chuck Norris, Jean-Claude Van Damme, Jason Statham, Dolph Lundgren, Jet Li), ki v principu počnejo prav to, kar zadnja leta počne Steven Seagal: iščejo malo, anonimno, napol fiktivno, ruritansko državico, ki ogroža svetovni mir.

Jasno, Seagal, čigar filmi zadnja leta letijo direkt na dvd in TV, tako državico išče zaradi nizkih stroškov dela – njegova zvezda je tako na psu, da si lahko privošči le še nizkobudžetne akcije, posnete v Moldaviji. Sly et consortes pa tako državico iščejo izključno zato, da bi jo lahko čimbolj živahno, čimbolj pikantno, čimbolj ringelšpilsko in čimbolj brez občutka krivde razstrelili. In jo tudi najdejo: Albanijo!

Vse skupaj se začne sicer v Nepalu, kjer iz – verjetno maoističnega – zapora rešijo Arnija, pri čemer zamenjajo več prevoznih sredstev, kot jih obstaja, toda potem vsi skupaj krenejo v Albanijo, kjer je Van Damme – ne despot, ampak le mračni, sadistični diler, fan prostega trga – na tem, da začne kopičiti količine plutonija, s katerimi bi lahko Združene države Amerike potisočeril. V času, ko razlogi za vojaški napad na Afganistan in Irak niso prepričali mednarodne javnosti, se Hollywood zelo muči, da bi našel »razlog«, v imenu katerega bi z verige spustil svoje pse. »Razlog« v Plačancih 2 je presenetljivo le bledična fantazijska transfiguracija razloga za napad na Irak (kopičenje orožja za množično uničevanje), kar govori o tem, kako lenobno – in približno – je koncipiran film, v katerem se junaki pojavljajo in izginjajo povsem arbitrarno, pač v slogu »zdaj je na vrsti Jason, zdaj Dolph, zdaj Arni«, tako da vse skupaj izgleda kot Seagalov film s 100-milijonskim budžetom. Je pa res, da so Stallone, Willis, Schwarzenegger, Norris, Van Damme, Statham, Lundgren in Li – dodajte še nekaj športnih asov (Randy Couture, Terry Crews) in Liama Hemswortha – potrebovali le razlog za druženje, ki je bilo dolga leta vlažni sen aficionadosov akcijskega filma. Zato niti ne čudi, da je čas, ki je na voljo posamičnim zvezdnikom, tokrat bolj enakopravno razdeljen, da ekipi dodajo žensko (ne, niso geji), da imajo fantje posledično več časa za humor, okej, za samoironijo, vse tiste insajderske, metafilmske štose, ki letijo na njihove prejšnje vloge (včasih pregovorne replike celo zamenjajo!), male čestitke sebi in gledalcem, ker so jih prepoznali (zakaj ni Arni kar v kostumu Terminatorja ali pa Bruce v kostumu Johna McClana, če je že ravno Sly v kostumu Johna Ramba in Cobre?), in da film kar poka od hladnovojne retorike, ki jih je na sceno – v Reaganovih osemdesetih – sploh pripeljala. Plačanci 3? Vsekakor: v muzeju madame Tussaud.