Ur. Aleksandra Bizjak Končar in Marko Snoj: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika

Slovar, ki je dopolnitev Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ki je z zadnjim zvezkom izšel l. 1991.

Kolikšna je torej bera novih besed v zadnjih dvajsetih letih? Za več kot 400 strani, kar govori o silnem tempu spreminjanja moderne slovenščine.

Po eni strani gre za nove predmete in pojme, kot so »vuvuzela«, »viagra«, »biodiverziteta«, »franšiza«, »evroskeptik«, »t-shirt«, »vinjeta«, »gandža«, »all inclusive«, kjer je jezik preprosto prevzel tuje izraze.

Po drugi je spontano tvoril nove izpeljanke kot v primerih »janšist«, »esdeesovec«, spet kdaj je nekdanjim popačenkam in slengu dal status knjižnih terminov: »gastarbajter«, »čefur«, »čapec«, drugod je besedam pripisal moderne pomene: »limonada« (TV-nadaljevanka), »črv« (računalniški), »stisniti« (datoteko), »zadet« (od trave), »pirat« (glasbeni, filmski). Ker pa sočasno s tvorbo novih besed izginjata tudi njihov smisel in raba, je slovar kdaj spomenik mrtvim besedam: »SKD-ejevec« spada že v zgodovino jezika, »LDS-ovec« pa je z marginalizacijo stranke praktično pred izumrtjem. Paradoksalna je frekvenca besede »enoumje«, ki je danes v česti rabi, v času dejanskega enoumja pa ni bila uporabljana za oznako tedanje dobe. Za mnoge besede bi sicer težko rekli, da so ravno nove – »ksenofob«, »antipropaganda«, »detabuizirati«, »motivator«, »seksizem« etc., nov je manj purističen uredniški pristop, ko besede, ki so domovale v slovarjih tujk, zdaj sprejme v okrilje slovarja knjižnega jezika. Sicer pomemben prispevek k slovarjepisju, vendar bi pričakovali bistveno večji projekt: posodobljeni SSKJ, ki bi v tradicionalno besedišče vključil nove pojme in pomene besed, manj rabljene pa bodisi izločil ali pa jim pripisal kvalifikator »zastarelo«.