Jože Vogrinc: Popularna godba

Eseji ob poslušanju.

Več kot ducat kratkih spisov, ki so nastajali v obdobju 30 let, napisanih iz zornega kota sociologa. V njih avtor ne proučuje glasbe, ne njene zgodovine, pač pa se osredotoči na poslušalca. Esejist kajpak izhaja iz sebe, a pri tem ne poskuša razčleniti, kaj napravi določen komad tako popularen.

Posamezno zvočnost jemlje kot klic, ob katerem zastane, se v njem prepozna, toda potem se ne preda le poslušanju, saj preide v premišljanje. Ustavijo ga detajli. V pesmi »Sugaree« je to dodani dolgi -i, ki ga, zapet z zvonkim, mokrim, krhkim glasom, zapelje v ljubiteljsko proučevanje ameriške popularne glasbe. Drugod alternativna raba gramofona in vinilske plošče, pri kateri DJ s postopkom »scratching« pomika nosilec zvoka naprej in nazaj in ustvarja nepredvidljive zvočne vzorce.

Nerodnost naenkrat dobi status pomembnosti. Spet drugje je to vojvodinska hard rock skupina »Tetka Ana«, ki se je bila nekoč oklicala za punk skupino. Ko so jo beograjski časniki opazili in ji namenili pozornost, je prostodušno povedala, da s tem nima nič, da se je razglasila za punkovski bend zgolj zato, da bi pritegnila pozornost. Iz semiologije pisec prevzame koncept »zrna glasbe«, ki vznikne ob srečanju med govorico in glasbo. Opazovanje godbe oriše tudi malo opažene družbene fenomene, kot je bila povezanost treh mest Ljubljane, Reke in Pulja, ki so v nekem hipu zgodovine delovala kot sorodno občestvo, ki se je v enem svojih segmentov formiralo okoli punka. Knjiga je seveda partikularna, v njej ne najdete zrn iz oper, klasične ali narodne glasbe, popevk in hitov. Zadeva avtorjevo osebno doživljanje muzike, torej nastavek za avtobiografijo poslušalca. Toda medtem ko se poslušalec običajno le preda ugodju zvokov, se poslušalec Vogrinc ob njih prebudi, godba ga napelje na misel, na prebiranje knjig, na iskanje socioloških interpretacij … Knjižica o poslušanju glasbe, ki sega prek poslušanja.