Očiščenje

za

Patriotska Noč.

Očiščenje je film o noči, ki je rešila Ameriko. Če bi jo posnemali tudi drugod po svetu, bi rešili svet. Konec bi bilo revščine, konec bi bilo anemične gospodarske rasti, konec bi bilo brezposelnosti, konec bi bilo kriminala, konec bi bilo prenaseljenosti in konec bi bilo podnebnih sprememb.

In kako vse te probleme v prihodnosti – leta 2022 – rešijo Američani? Z eno potezo: enkrat letno je dovoljeno dvanajst ur pobijati ljudi! Kogar hočeš. Na slepo. Nediskriminativno. Brez milosti, brez občutka krivde, brez slabe vesti in brez strahu pred kakim sodnim epilogom ali maščevanjem. Pobijanje je namreč povsem legalno. To je ta magična, odrešilna Noč. Patriotska Noč. Noč, v kateri je pobijanje patriotsko dejanje. Kot so svetovali že duhovni, ustanovni Očetje Amerike: Drevo svobode je treba vsake toliko zaliti s krvjo. American way! The only way!

Očiščenje je kakopak distopična fikcija, antiutopična moralka, češ kaj tako neverjetnega – tako napačno branje Aristotelove Poetike in koncepta katarze – se lahko zgodi le v prebujni, bizarni prihodnosti, toda če malce bolje pomislite, hitro ugotovite, da Američane stalno pošiljajo v take patriotske Noči, recimo v Afganistan in Irak, kjer je potem pobijanje nekaj povsem legalnega – in to ne le dvanajst ur. Če bi torej držala podmena Očiščenja, potem bi imela Afganistan in Irak zdajle – po vseh tistih patriotskih Nočeh in vseh tistih zalivanjih dreves svobode – bajno gospodarsko rast, revščine in brezposelnosti ne bi poznala, kriminala pa ne bi bilo niti za vzorec. Trik je v tem, da dejansko pobija elita, ki se lahko v patriotski Noči nepredušno zabarikadira v svoje utrjene, dizajnerske, protiatomske hiše, medtem ko so ljudske množice, ki si utrdb in gated communities ne morejo privoščiti, prepuščene spontanemu divjanju patriotizma. Nimajo se kam skriti. Ker so odvečno prebivalstvo. Brezdomci so najlažja tarča. Aha, to je razredni genocid. Svet, ki ga prikazuje Očiščenje, spominja na svet, ki ga je prikazoval film In Time (1% vs. 99%), toda sterilen je tako kot v Gattaci, zato vas ne bi smelo presenetiti, da glavnega junaka, družinskega človeka, ki je obogatel s prodajo varnostnih sistemov, igra Ethan Hawke, ki je pilotiral tudi Napad na policijsko postajo – in ko se začne patriotska Noč, Očiščenje izgleda le še kot Napad na policijsko postajo skozi oči McTiernanovih Nomadov in Hanekejevih Funny Games. In da ne bo kakega nesporazuma: Očiščenje je liberalna kritika Amerike, ob kateri se lahko tolažite, da se bodo začeli bogati pobijati med sabo, ko bodo enkrat iztrebili vse revne, brezposelne, brezdomne in odvečne, toda ko se vprašate, hej, kako to, da vse te ljudske množice, ki so šle že skozi trumo patriotskih Noči, še najprej mirno trpijo bogataše, kako to, da se potem zjutraj – po patriotski Noči – spet povsem mirno vrnejo k svojemu bednemu, deprivilegiranemu življenju in kako to, da se ne uprejo in krenejo v razredno vojno, ugotovite, da ima film prav – ljudje so tako pasivni in apatični, da ni več ponižanja, zaradi katerega bi sploh še ponoreli in vstali. Ljudi preprosto nič več ne premakne. Niti teror. Niti pot v klavnico.