Med oddajnikom in sprejemnikom

Pri stojnici smo dobili slušalke, mobilni telefon in natančne napotke, kako moramo hoditi; nič v družbi prijateljev, ampak vsak sam in tudi v nekajmetrski medsebojni razdalji, da si ne bomo kradli satelitskega signala, ki se z aplikacijo nemškega umetnika Uda Nolla za pametne telefone android aktivira na točno določenih točkah po najožjem središču slovenske prestolnice. In še zemljevid so nam stisnili v roko, da se ne bi preveč oddaljili s poti in zaslišali opozorila: »Zašli ste na območje zunaj dometa zvočnega zemljevida. Preverite svojo lokacijo in se vrnite na območje zvočnega zemljevida!«

Kar srh te je spreletel, ko si zaslišal glas »velike sestre«, opozarjajoč te, da si odkolovratil z začrtane poti, ki je sicer vodila po umetniškem projektu Hodi mesto. Začeli smo na Plečnikovem trgu, nadaljevali med Slovensko ulico, Gregorčičevo, Prešernovo in Tomšičevo, mimo parlamenta, čez parkirišče na Trgu republike in nazaj do stojnice, kjer smo na koncu vrnili telefon in slušalke.

Na tej trasi so se postopoma aktivirale zvočne skice, ki so imele različne vsebinske poudarke. Ponekod smo slišali glasove otrok, ki vadijo poštevanko, drugod utrinke iz vsakdanjika mlade družine, zaposlene matere, ki hčerko zjutraj pelje v šolo, družinski prepir zaradi barve skodelic, pa tudi zgodovinske utrinke, na primer pri šoli Majde Vrhovnik, politiko in delovni ritem na Gregorčičevi, spet drugod filozofske misli, na ploščadi med banko in kulturnim hramom pa različna ironična priporočila človeku (ker je pač človek). Na Šubičevi pred parlamentom smo ujeli oster, jedek rap, ki ga izvajajo otroci. »Delal sem, dejansko delal, pošteno in trdo, delal sem, dejansko delal ... brez zaščitenega hrbta nisem mogel naprej ... goljufam, goljufaš, goljufa, goljufamo ... kako naj imenujem tega, ki je ukradel en evro ... goljufam, goljufaš, goljufa ... rekel je, kdor se lahko, naj se znajde ...« Na drugem koncu, na ploščadi sredi parkiranih avtomobilov, nas je pričakala druga zvočna skica, kjer je otroški glas pripovedoval, da bi, ko bi vedel, ukradel 500 tisoč evrov, šel v zapor, prišel ven pri tridesetih in nato dobro živel ... tako nekako gre na hitro povzeta skica, ki je iz otroškega gledišča slikovito komentirala dogajanje v naši družbi.

Hodi mesto je projekt Cone, zavoda za sodobne umetniške prakse. Njegove aktivnosti se gibljejo med umetnostjo, družbo, tehnologijo, prostorom in zvokom, tokrat pa je pripravil večmedijsko predstavo in specifično umetniško akcijo, ki združuje natančno premišljen scenarij, povezan s prostorom, kjer se aktivirajo zvočne slike. Besedila imajo širok razpon, vse od dadaističnega ponavljanja, poštevanke ali kratkih črtic iz vsakdanjega življenja do ostrih kritik politike in absurdnih življenjskih situacij; v ozadju pa se z njimi mešajo šumi in zvoki – avtomobilski promet ali hoja po pesku, lajež psov, tiktakanje ure, zvoki siren in rešilcev, letal in vlaka se mešajo z realnimi zvoki velemesta, tako zelo, da se spojijo z resničnostjo.

»Zvočni zemljevid Hodi mesto kritično orisuje našo družbo in mnoštvo pravil, ki smo si jih postavili. Morda, da bi lažje živeli, bolje, lagodneje, pravičneje?« se sprašuje Irena Pivka. Skupaj z Branetom Zormanom sta avtorja koncepta in zasnove projekta. Med drugim nas posredno sprašujeta – kako močni so ti družbeni vzorci, ki nas hkrati tudi omejujejo, in ali jih znamo, zmoremo spremeniti? »Čeprav se naša družba spreminja, spreminjajo se naša mesta, ena stalnica pa ostaja – to je družbeno ‘nasilje’ v obliki postopkov upravljanja,« ugotavlja Irena Pivka in pravi, da izhodišče projekta temelji na dveh med seboj povezanih premisah, na tehnoloških spremembah in njihovem vplivu na posameznika. »Pa tudi na delovanju oblasti in na sistemu, ki smo si ga skrojili; na načinih upravljanja posameznika, ki se prek serije postopkov prostovoljno podreja družbi, sicer bi ga ta izločila.« Pomanjkanje samorefleksije in vloge v družbi je posameznika pripeljalo v eksistencialno stisko, vedno bolj je vodljiv, namesto da bi uporabil zgodovinsko izkušnjo demokratičnih gibanj in jo obrnil sebi v prid.

Tekstovno močan, organizacijsko zahteven, tehnološko sodoben in učinkovit projekt Hodi mesto bo predstavljen tudi na bližajočem se festivalu PreGlej Naglas. Je kot individualizirana in-situ radijska igra, ki poslušalca fizično vodi skozi prostor in mu ponuja svobodni asociativni tok misli, a morda je ta svoboda le navidezna.

Intermedijski projekt:
Hodi mesto
Kdo: Irena Pivka, Brane Zorman, Saška Rakef, Klavdija Zupan in drugi, produkcija CONA
Kje: izbrane ulice v središču Ljubljane (vstopna točka Plečnikov trg)
Kdaj: 3. in 4. oktobra (v okviru festivala PreGlej Naglas) ter 8. oktobra 2013