Peta veja oblasti

zadržan

Mučenje žvižgača.

Ministrstvo za javno upravo ima na svoji spletni strani tudi portal za mladino in otroke, kjer lahko mladina in otroci preberejo: “Po ustavi je oblast v Republiki Sloveniji razdeljena na tri veje. Prva je zakonodajna oblast, ki jo pri nas izvršuje državni zbor. Druga veja je sodna oblast, v sklopu katere deluje sistem sodišč z ustavnim sodiščem na čelu.

Tretja veja je izvršilna oblast, ki jo izvajata vlada in uprava.” Tu se naštevanje vej oblasti konča, tako da mladina in otroci ne izvedo, da so četrta veja oblasti mediji. Prav tako pa tudi ne izvedo, da je peta veja oblasti WikiLeaks. To lahko zdaj izvedo v filmu Peta veja oblasti, ki portretira avstralskega žvižgača Juliana Assanga, ne da bi omenil njegova švedska “posilstva”, tako da že pomislite, da bo to himna žvižgaču, ki je svetu razkril razsežnosti globalne politične korupcije, toda to je le krinka: film tega, kar je storil Assange, ne odobrava. Okej, so si rekli, posneli bomo film o Assangu, toda posneli ga bomo po dveh knjigah, ki mu nista ravno naklonjeni. Okej, so si rekli, našteli bomo vsa njegova razkritja, od perujske korupcije do kenijskih odredov smrti, od ameriškega priročnika za mučenje zapornikov do spiska britanskih neonacistov, od diplomatskih depeš do vojnih dosjejev, toda še bolj se bomo posvetili njegovemu karakterju. In res, Assanga prikažejo kot grandomanskega narcisa, obsedenega z barvo svojih las, ošabnega egomanijaka in manipulatorja, ki je s svojim početjem ogrozil mnoga življenja. Peta veja oblasti nam stalno namiguje: Assange je vse to razkril le zato, ker je egomanijak. Glejte ga, saj izgleda kot frik! Pa ja ne boste verjeli moškemu z arijsko pričesko? To, kar je razkril, v resnici ni pomembno. On je razkril skrivnosti – zdaj bomo pa še mi razkrili njegove! Iskreno rečeno: politika ima več skrivnosti kot Assange (Benedict Cumberbatch), toda film se obnaša tako, kot da ima Assange več skrivnosti kot politika. Peta veja oblasti izgleda kot podaljšana roka prvih treh vej oblasti, ki hočejo Assanga vreči v najtemnejšo ječo, pa tudi kot maščevanje četrte veje oblasti, množičnih medijev, ki Assangu, kombinaciji Kafke, Kropotkina in Solženicina, ne morejo odpustiti, da je z eno potezo razkril več političnih skrivnosti kot recimo Washington Post v svoji zgodovini. Assange s svojim projektom WikiLeaks ni izvedel le stresnega testa transparentnosti demokracije, ampak tudi stresni test (samo)cenzuriranosti množičnih medijev. Da je bil WikiLeaks eden izmed temeljnih Dogodkov nove dobe, iz tega filma – navkljub besedičenju o “informacijski revoluciji”, “žvižgaštvu”, “novem živčnem sistemu” in vzniku “pete veje oblasti” – ne morete razbrati. Ne, Assange ni junak. Kar vas pripelje do vprašanja: če Assange ni junak, zakaj je potem v holivudskih filmih kot junak – da ne rečem superjunak – prikazan vsak mali človek (David), ki spodnese kakega pokvarjenega veljaka (Goljata)? Sploh pa: si predstavljate, da bi se Alan J. Pakula v Vseh predsednikovih možeh na tak način lotil Boba Woodwarda in Carla Bernsteina, ki sta razkrinkala umazane trike ameriškega predsednika Richarda Nixona in s tem odločilno pripomogla k njegovemu padcu?