13. 12. 2013 | Mladina 50 | Kultura | Film
Hobit – Smaugova pušča
The Hobbit: The Desolation Of Smaug, 2013
Peter Jackson
za +
Sredstvo, ki posvečuje cilj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 12. 2013 | Mladina 50 | Kultura | Film
za +
Sredstvo, ki posvečuje cilj.
Gospodar prstanov je bil trilogija – v treh delih nam je povedal zgodbo treh romanov. Tudi Hobit je trilogija, toda v treh delih nam pripoveduje zgodbo enega samega romana, kar ni ravno enostavno, če pomislite, da mora vsak del vendarle izgledati tako narativno kompaktno, tako kinetično, tako epsko in tako mogočno, kot da je posnet po svojem romanu.
To še toliko bolj velja za Smaugovo puščo, ki predstavlja vmesni, prehodni, vezni del te trilogije. V rokah manj spretnega – manj ambicioznega, tudi manj genialnega – režiserja bi se vse skupaj lahko sfižilo, toda Peter Jackson se je očitno zavedal, da mora – če kdaj, potem zdaj! – skočiti. In res, Jackson dela vse, da bi Smaugovo puščo naredil magnetno: junakom navija nove karakterne ovoje, dela jih moralno mračnejše in dvoumnejše, kot so se zdeli na prvi pogled, odeva jih v tesnobo, intrige, paranojo in ogenj, pošilja jih v najbolj zaprašene mrkolesne kotičke Srednjega sveta, kjer jih čaka horror show (zmaji, orjaški pajki, orki, uroki, wolverinski menjokožec, brzice ipd.), povsem stranskim likom, ki bi v drugih filmih ostali brez biografije, brez dosjeja, pusti, da zrastejo, ali bolje rečeno, vdahne jim življenje (četudi si ga morda niti ne zaslužijo), obenem pa Bilba (Martin Freeman), Gandalfa (Ian McKellan), Thorina (Richard Armitage) in njegove škrate – med Potovanjem, med Iskanjem, ko izgledajo kot nostalgični srednjeveški borci za agrarno reformo – napol ritualno spotika in terorizira s halucinantnimi state-of-the-art specialnimi efekti, mečevalsko-lokostrelskimi ringelšpili in metafantazijskimi koreografijami, kot da bi jih skušal spraviti na višjo stopnjo računalniške igrice, v kateri so junaki cilj, ki posvečuje vsa sredstva, in obenem sredstvo, ki posvečuje vse cilje. Jackson dela vse, da bi nas prepričal, da ta srednji del ni le zabijanje časa. In ja, Hobit – Vojna zvezd v Srednjem svetu – noče biti Gospodar prstanov, toda aluzij na Gospodarja prstanov se ne manjka. Jackson je pač najboljši gledalec in največji fan svojih filmov, ki ne puščajo nobenega dvoma, da je Srednji svet kraj, kamor greš, ko umreš.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.