Volk in Čas z Wall Streeta

Marcel Štefančič ocenjuje film Martina Scorseseja Volk z Wall Streeta

Točno, Katarina Čas igra v filmu Martina Scorseseja. In točno, njena vloga je majhna, epizodna. Toda ključna. Ne le za Slovenijo, ampak tudi za Scorsesejev opus. In to dobesedno: Katarina Čas namreč nastopi kot ključ do Scorsesejevega okusa, kot ženska, prek katere Scorsese definira in kristalizira svojo filozofijo. Naj vam pojasnim.

Katarino Čas ste videli že v napovedniku za Volka z Wall Streeta – oblepljeno, polepljeno, prelepljeno z dolarskimi bankovci. Ime ji je Chantalle – Švicarka slovenskega rodu. Ne pa recimo slovaškega. Dobi celo priložnost, da posebej poudari, da je slovenskega rodu, ne pa slovaškega. Ha! In Volk z Wall Streeta je dovolj velik, da odslej ne bo več nobenega dvoma – Slovenia ni isto kot Slovakia. V scenariju tega ni bilo, ali bolje rečeno: to je vanj prišlo šele v trenutku, ko je vlogo dobila Katarina Čas. Brez nje – in brez njenih sugestij, brez njenega inputa – bi bil scenarij drugačen. Kar pomeni, da je Martin Scorsese, eden izmed največjih filmarjev vseh časov, pustil, da mu je mala Katarina Čas spremenila – popravila, dopisala, predelala, če hočete – scenarij in film.

iszwuX1AK6A

Čudno, boste rekli. Le zakaj bi se filmar takega kalibra sredi produkcije takega kalibra oziral na input – ali pa kaprice – eksotične neznanke? Najprej pomislite, da je padel na njen šarm, na njeno lepoto, na njeno telegeničnost, na njen seksapil itd., česar ne bom zanikal, toda mislim, da ga je razorožil predvsem njen priimek – ko je izvedel, da Čas v angleščini pomeni Time, je tisto zavijanje ženske v dolarske bankovce nenadoma dobilo globlji smisel. Še več: zavijanje ženske v dolarske bankovce je dobilo razsežnost avtorskega podpisa. Sporočilo Katarine Čas, polepljene z denarjem, je bilo zdaj kristalno jasno: Time is Money. Čas je Denar.

In če malce bolje pomislite, potem Scorsesejevi junaki – recimo gangsterji v Dobrih fantih in Kazinu – vedno počnejo prav to: Čas skušajo prelepiti z Denarjem. Čas, ki jim beži (in ki jih ubija, žre, straši), skušajo dohiteti – in ga faustovsko ustaviti. Več ko bodo imeli denarja, lažje bodo ustavili čas. Več ko bodo imeli denarja, prej bodo zaživeli v večnem sedanjiku. In čas se potem res ustavi, dokler spet ne steče – s pogubnimi, katastrofalnimi posledicami. Denar vse pokvari. Čas tudi.

Katarina Čas ni zavita v Denar, ampak v Martina Scorseseja. Katarina Čas ne nastopa le kot kristal njegovega filmskega creda, ampak samega Scorseseja dobesedno nadomešča – tam stoji namesto njega. Kot ključ, ki ga odklepa. Kot njegov alter ego.

Nadaljevanje kritike boste lahko prebrali v Mladini, ki izide 3. januarja.