Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film

Ameriške prevare

American Hustle, 2013
David O. Russell

Pleše z volkovi.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič jr.

 |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film

Pleše z volkovi.

Ameriške prevare, epos o ameriškem snu, so posnete po resnični zgodbi. Le kako bi bilo lahko drugače? Ameriški sen je pač resnična zgodba – tako kot ameriške prevare. Tako kot Volkovi z Wall Streeta. Kar seveda pomeni, da je ameriški sen maškarada – nihče ni to, kar je. Nihče noče biti to, kar je. Ameriški sen, karnevalski vrtinec lažnih, spolzkih, fluidnih identitet, ki ne čakajo na poštenega najditelja, ampak na dobrega igralca, je poziv: bodi kdorkoli! In za tem mitskim, svilenim, evforičnim, regenerativnim pozivom, ki itak zveni kot božji glas, gredo junaki Ameriških prevar – Irving Rosenfeld (Christian Bale), grandomanski hustler, ki si izmisli veliko »šejkovsko« finančno goljufijo, s katero se skuša prebiti navzgor, njegova ljubica Sydney (Amy Adams), ki je voljna igrati vse »lahke« ženske tega sveta, in Richie DiMaso (Brad-

ley Cooper), ki Irvinga in njegovo muzo – precej izsiljevalsko, se razume – prelevi v svoja »igralca«, da bi lažje nasadil večje živine, politične veljake (recimo župana, Jeremyja Rennerja), ki pod uglednostjo skrivajo morje korupcije. Meje njihovega sveta so meje Žela in Španskega zapornika. In ker drug drugega stalno varajo, ni čudno, da se v igro vključi tudi tudi Rosalyn (Jennifer Lawrence), Irvingova prevarana žena, toda ko gledate krom, disko, kokain, porno imidž, visoke ovratnike, smešna oblačila in trapaste frizure, tako značilne za drugo polovico sedemdesetih, imate občutek, da so prav sedemdeseta s svojo zapeljivo, manično, stilizirano in ekscesno lažnostjo, ki jo je tako lepo intoniral predsednik Jimmy Carter, lažni demokrat (ali pa ELO, lažni rock, oh, ali pa Vročica sobotne noči, lažni film), odprla kraljevsko pot v finančne sheme in prevare, neoliberalni »greed-is-good« iluzionizem, na katerega bodo ljudje in ljudstva v naslednjih desetletjih obesili svoje sanje, okej, svoje flirtanje s katastrofo. Sedemdeseta so bila kostumska vaja za prihodnost. Še več, sedemdeseta so bila tako dobra kopija prihodnosti, da so retro izgledala že tedaj, ko so bila original.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.