David Graeber: Fragmenti anarhistične antropologije

Katere misli ponuja anarhizem, ki mu pripisujemo zavračanje države, avtoritet in kapitalizma? – Utopijo ali realne modele bivanja?

Avtor ni utopist, ampak pragmatik, saj ponuja serijo delujočih modelov. Medtem ko dušebrižništvo toči solze za nesrečnimi begunci, ki polnijo Evropo, se on zavzema za polno uzakonitev svobode gibanja. Če bo imel denimo vsakdo pravico, da živi in se naselil kjerkoli, bodo denimo Tanzanijci preplavili Rotterdam, toda nizozemska vlada bo potem hitro našla načine, kako zagotoviti, da bodo Tanzanijci ostali doma.

Idejo zmanjševanja razlik med severom in jugom pač udejanjiš le z razširitvijo svoboščin na vse ljudi na planetu. Graeber v najboljši anarhistični maniri razbija mišljenjske zidove, a uživa tudi v intelektualni provokaciji danske Christianie, kjer se skvoterji za božič preoblečejo v Božičke, odidejo v nakupovalne centre, iz njih odnesejo darila in jih potem delijo otrokom na ulicah, nato pa se porodi prizor, ko kifeljci s pendreki pretepajo Božičke in jokajočim otrokom pulijo darila iz rok. Temeljno verovanje, da je demokracija iznajdba Evrope, kateri ves preostali svet lahko le sledi, razbije z zgledi, ki jih prinaša antropologija. Oblike iskanja družbenega konsenza, samoorganizacije lokalnih skupnosti, dar kot oblika družbene gospodarske vezi, nenasilne oblike protestov so praktike, ki že dolgo uspevajo med različnimi ljudstvi po svetu. Torej antropologija kot veda, ki ni namenjena le antropološkim katedram, ampak vednost, ki dokazuje, da človeštvo lahko polno živi tudi v drugače ustrojenih skupnostih. Zelo močna poanta – alternative ne prihajajo iz uporniških, antiglobalističnih in novih gibanj Evrope, najdemo jih v družbah južne Afrike, Latinske Amerike, v Ksenofontovih zgodovinskih prikazih antike, kjer so izpričano delovale.

Drobna knjižica z bogastvom idej.