3 dni za uboj

Ubij ali umri!

Kevin Costner izgleda kot Steven Seagal ali pa Dolph Lundgren v tistih cenenih akcijskih filmih, posnetih v Bolgariji, Moldaviji in Gruziji, potemtakem tam, kjer obstaja poceni delovna sila in kjer tuji investitorji ne plačujejo davkov.

Razlika je le v tem, da se Trije dnevi za uboj ne odprejo v kaki Sofiji, ampak v Beogradu, v hotelu Jugoslavija, v katerem Ethan Renner (Kevin Costner), agent Cie, preživi pokol, ki ga zakuhata Volk in Albino, nova zvezdnika globalnega podzemlja (z res grdimi navadami, med katere sodita predvsem trgovanje z orožjem za množično uničevanje in obglavljanje žensk), toda izraz “preživi” je relativen – pri tem namreč kolapsne in ugotovi, da je fatalno bolan (možgani!) in da ima le še nekaj mesecev življenja. Potem pa dobi ponudbo, ki je ne more zavrniti: v zameno za likvidacijo Volka (“last job”) mu bodo priskrbeli novo, eksperimentalno arcnijo, ki naj bi mu življenje olajšala in podaljšala (hej, mrtvi nima kaj izgubiti!), kar je seveda lepa priložnost, da se seagaliada oz. lundgreniada prelevi v novo verzijo Ugrabljene, v kateri je Liam Neeson pred zvodniško mafijo reševal svojo hčerko. Tudi Costner ima hčerko (Hailee Steinfeld), ki jo vidi le občasno, tudi njegova hčerka ne more brez Pariza in tudi njegova hčerka je potrebna odrešitve, kajti zahajati začne v nočne lokale, ki pa so, kot vemo, itak mafijski, tako da ji grozi to, kar grozi Neesonovi hčerki – ilegalni seks. Ja, punca potrebuje dobrega, preverjenega Telesnega stražarja. Film, v katerem se luknje množijo premosorazmerno z eksplozijami, je – tako kot Ugrabljeno – napisal Luc Besson, producirala pa jih je njegova EuropaCorp, ki na holivudske superjunaške spektakle odgovarja z evropskim superjunaškim pudingom, v katerem stripovske supermane, batmane, spider-mane in iron-mane, ki rešujejo svet, nadomeščajo ostareli agenti Cie, ki rešujejo čast svojih hčera. Costner ima hčerko le zato, da jo lahko rešuje. Če bi imel več časa, bi se z njo poročil, umazano delo pa bi prepustil Seagalu ali Lundgrenu, ki bi ga opravila pro bono, brez nepotrebnih faustovskih kupčij, ki le jemljejo čas.