Z Molièrom na kolesu

Ljudomrznež.

Spomnite se komedije Ti, ti lažnivec: Jim Carrey je igral odvetnika, ki začne nenadoma govoriti resnico, le resnico in nič drugega kot resnico. Reče lahko le še to, kar misli, zaradi česar ima potem le sitnosti. Da bi lažje živeli skupaj, si moramo lagati. To nas drži skupaj. Najbolj smo si všeč, ko si lažemo. Resnica je pogubna za družbo. Kdor govori resnico, je ljudomrznež. Če ste kdaj brali ali pa gledali Molièrovega Ljudomrzneža, potem veste, da je Alcest, glavni junak te farse, natanko tak ljudomrznež: vedno reče to, kar misli. Kompromisi ga ne zanimajo, konformizem prezira. Kar ga vodi le v težave. Jasno, to ga tudi odtuji človeštvu.

Alcest je alergičen na človeštvo, toda nič bolj kot Serge Tanneur (Fabrice Luchini), veliki francoski igralec, ki se v filmu Z Molièrom na kolesu umakne v samoto, na Ile de Ré – človeštva se je povsem očitno naveličal. Gauthier (Lambert Wilson), njegov prijatelj, veliki igralski konformist, ki ravno blesti v neki žajfasti TV-seriji, ga hoče premamiti nazaj na oder, jasno, v vlogo Molièrovega Alcesta, kar vodi v bitko talentov (bitko recitacij, egov in iger moči), toda če veste, kako prelestna Celimena v Ljudomrznežu pretenta in osmeši Alcesta, potem si lahko mislite, zakaj Gauthier nujno potrebuje prav Serga, da bi ga ljudje – javnost, publika – jemali resno. To, da vlogi na vajah celo zamenjata, pa daje slutiti, da vprašanje ni, zakaj ljudomrznež tako zlahka igra konformista, ampak – zakaj lahko ljudomrzneža prepričljivo odigra le konformist.

(Kinodvor)