Mirjana Bobić Mojsilović: Abeceda mojega življenja

+ + + +

Po odličnem Dnevniku srbske gospodinje novi prevod sodobne srbske pisateljice.

Zastavek gre takole: ona pri petdesetih ostane sama, otroka sta odšla v svet, mož pa k mladenki. Bosta torej vsebina jok in bolečina? Ne, namesto tega avtorica izriše trojno refleksijo. Najprej na ravni sloga, ko narativno pripoved nadomesti s kapsulami v obliki abecede. Potem na ravni potovanja skozi odnos, ki ni doživel propada v hipu, ampak z leti počasnega odtujevanja.

Hkrati pa literarno delo ponazori sociološko etudo razvoja moderne beograjske družbe, ko naslika vsakodnevne navade in rituale, ki so nekoč bohemski in domiselni par preoblikovale v praznino, v kateri zavladajo vrednote materialnega prestiža, ki konstituira razred novodobnih bogatašev.

Vendar delo ni pisano kot lamentacija razočarane Pepelke, ampak kot iskriva trpka ironija. On je postal virtuoz poznavanja cvetlic, arom in mitologij dragih buteljk za 300, 500 in 800 evrov, čeprav je vino vendar božanski glas poezije in norosti. Ona je bila fatalka kuhinje, ki je v skromni niši povezovala igrivost in ljubezen, njuno novo high-tech stanovanje pa je živelo kot čakalnica v borzni hiši. Frommovski preskok iz biti v imeti. Kjer duh nič več ne šteje, kjer obzorja njenih teve oddaj, ki jih ustvarja, ne najdejo več stika z njegovimi poslovnimi podvigi, preprosto – kjer se dva ne opazita več.

Bivanje kot laganje, seveda v širšem smislu: da nekaj zamolčimo, ko se pretvarjamo, da nečesa ne vidimo, ko ničesar ne ukrenemo.

A avtorica ne ostane pri sarkastični interpretaciji, saj jo vodi vihrava misel, kaj narediti zdaj, s seboj, z bivšim.