20. 6. 2014 | Mladina 25 | Kultura | Portret
Špela Čadež, avtorica animiranih filmov
... ki je z Bolesom postala svetovna zvezda
Njen 12-minutni film Boles, ki je bil letos nagrajen na najbolj prestižnih svetovnih festivalih animiranega filma, temelji na kratki zgodbi Maksima Gorkega z naslovom Njen ljubimec. Gorki je v njej popisal spomine študenta, ki ga starejša prostitutka Tereza prosi za pomoč pri pisanju pisma ljubimcu Bolesu. Študent ji pomaga s pismom, ko pa ga Tereza prosi, naj napiše še pismo Bolesa njej, se razkrije, da si je Tereza ljubimca izmislila. Poanta Gorkega je socrealistična, saj v sklepu zgodbe sugerira (humanistično) misel, da je treba negovati sočutje do vseh ljudi, še posebej do tistih v »padlem razredu«, ki jih »zaradi občutka naše superiornosti« navadno v vsakodnevnem življenju niti ne opazimo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
20. 6. 2014 | Mladina 25 | Kultura | Portret
Njen 12-minutni film Boles, ki je bil letos nagrajen na najbolj prestižnih svetovnih festivalih animiranega filma, temelji na kratki zgodbi Maksima Gorkega z naslovom Njen ljubimec. Gorki je v njej popisal spomine študenta, ki ga starejša prostitutka Tereza prosi za pomoč pri pisanju pisma ljubimcu Bolesu. Študent ji pomaga s pismom, ko pa ga Tereza prosi, naj napiše še pismo Bolesa njej, se razkrije, da si je Tereza ljubimca izmislila. Poanta Gorkega je socrealistična, saj v sklepu zgodbe sugerira (humanistično) misel, da je treba negovati sočutje do vseh ljudi, še posebej do tistih v »padlem razredu«, ki jih »zaradi občutka naše superiornosti« navadno v vsakodnevnem življenju niti ne opazimo.
Prav ta misel »o sprejemanju drugačnih« je Špelo Čadež spodbudila, da si je za svoj tretji samostojni animirani film izbrala brezčasno zgodbo Gorkega in jo postavila v slovensko okolje. V njeni zgodbi Tereza posluša oddajo Kje so naše ladje, saj je v njeni različici zgodbe Boles mornar, hkrati pa je avtorica dodala tudi zanimiv zaključni twist, kajti izkaže se, da si ni samo Tereza izmislila Bolesa, ampak si je tudi študent (Filip) izmislil zgodbo o Terezi in Bolesu. Avtorica tako ravna zato, ker se je želela izogniti moraliziranju o prostituciji, ki je sicer v prvem planu zgodbe Gorkega, zato je s podvojitvijo iluzije raje izpostavila ustvarjalno blokado študenta, ki želi postati pisatelj.
Njen Boles je po besedah poznavalcev v svetu kratkega animiranega filma med najpomembnejšimi filmi, ki so nastali v minulem letu. Nagrade zanj kar dežujejo. Prejela jih je na festivalih animiranega ali kratkega filma v Zagrebu, v Trstu, v Bruslju, v Leipzigu je dobila nagrado strokovne žirije zlati golob, najpomembnejšo nagrado pa v španskem Valladolidu za najboljši kratki film. Zaradi odmevnosti tega filma so jo povabili tudi v glavno žirijo festivala filmske animacije v francoskem Annecyju, največjega tovrstnega festivala na svetu, največ pa ji pomeni pohvala, da njen film »omogoča sočustvovanje in emocionalno povezavo z lutko. Pa da so prekratki moji filmi, pravijo«.
A tudi za nastanek Bolesa je z ekipo potrebovala dve leti. Najprej je bilo treba modelirati lutke, jih odliti v silikon, jim napraviti armature (kroglične sklepe), jih obleči, nato pa okoli dveh 33 centimetrov visokih lutk zgraditi svet, ki med drugim vsebuje tudi 2000 miniaturnih knjig, kar bo oktobra na ogled v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Animiranje poteka strahovito počasi. Na dan so lahko posneli samo štiri sekunde filma. Slike obdeluje na računalniku. Preplet digitalnega in materialnega jo navdušuje, vendar samo digitalno animiranega filma ne bi delala. »V njih manjka tistega žmohta, ki ga lahko da samo naravni material. Digitalno ustvarjena umazanija ni nikoli tako lepa, kot je tista iz materialnega sveta,« pravi.
Tudi njena prva dva filma – Zasukanec in Ljubezen je bolezen – govorita o ljubezni. Zasukanec govori o krojaču, ki si sešije dekle, Ljubezen je bolezen pa o fantu s počenim srcem, ki mu ga zdravnik fizično odstrani, ko pa spozna novo dekle, mu zraste novo srce. O počenem srcu je nekoč sanjala, sicer v kontekstu staranja, toda sama meni, da je za vsebino filmov treba »vzeti teme, s katerimi se sam spopadaš«. Oba, Zasukanca in Ljubezen je bolezen, je naredila med študijem na Akademiji medijskih umetnosti v Kölnu, kamor je odšla po diplomi iz grafičnega oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Prej je animirani film ni kaj posebej zanimal, ko pa je na akademiji v Kölnu spoznala velikane animiranega filma, kot sta brata Quay, se je odločila posvetiti (lutkovni) animaciji.
Pripravlja kratek film Stari jazbec na temo zasvojenosti. Naredila ga bo s podobno tehniko kot animacije za film Metoda Pevca Lahko noč, gospodična, v katerem je animirala pravljice, ki jih Polona Juh pripoveduje svoji hčerki. Ne razmišlja o animiranem celovečercu, ker je to pri nas za zdaj misija nemogoče. Če pa bo kdaj priložnost zanj, doma ali v tujini, »bo v ospredju zgodba, ki ne bo napisana predvsem po meri distributerjev in občinstva«. Tako kot velja to za vse njene filme.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.