27. 6. 2014 | Mladina 26 | Kultura
In človek je ustvaril Boga
Vrnila se je Borghesia, nekdaj ključni bend ljubljanske alternative
Aldo Ivančić in Dario Seraval
© Andraž Muljavec
»Jugoslovanska medijska skupina, ki uporablja sintetizatorje tako, kot so nekateri slavnejši uporabljali kitare, v usnju, hkrati punkovsko in S/M, predstavlja stališče strogo nevtralne politike, ki ignorira veliki par. Njihova ob-scena (show) je zelo ekspresionistična, vodita jo Jezus Kristus, ki so ga pripravili do petja, in Tony Levin ob pomoči strojev.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 6. 2014 | Mladina 26 | Kultura
Aldo Ivančić in Dario Seraval
© Andraž Muljavec
»Jugoslovanska medijska skupina, ki uporablja sintetizatorje tako, kot so nekateri slavnejši uporabljali kitare, v usnju, hkrati punkovsko in S/M, predstavlja stališče strogo nevtralne politike, ki ignorira veliki par. Njihova ob-scena (show) je zelo ekspresionistična, vodita jo Jezus Kristus, ki so ga pripravili do petja, in Tony Levin ob pomoči strojev.«
Tako slikovito je daljnega leta 1987 Daria Seravala in Alda Ivančića opisal novinar francoske revije Telemousique in pri tem se ni pretirano motil. Seraval in Ivančić sta bila takrat seveda sinonim za zasedbo Borghesia, ki si je izborila status prvakinje ljubljanske alternativne scene. Pozneje je potihnila, a pred štirimi leti je izdaja kompilacije Borghesia: 20th Century – Selected Works napovedala njeno veliko vrnitev. Zdaj je dokončno napočil tudi čas za nove, še kako sveže materiale te kultne ljubljanske zasedbe.
Toda vrnimo se v čase tako imenovane železne zavese, ko je bila naša, danes sicer utrujena državica, še del Jugoslavije. Takrat, v turbulentnih osemdesetih letih, ko se še ni vedelo, kakšna bo usoda danes rajnke Juge, so se v njenem najnaprednejšem delu pojavila alternativna umetniška in družbena gibanja in eden njihovih ključnih členov je bila tudi multimedijska skupina Borghesia.
Nastala je iz alternativne gledališke skupine FV 112 / 15, njena revolucionarnost pa je bila najopaznejša pri ustvarjalnem, a tudi aktivističnem angažmaju, saj ni pripravljala le inovativnih in tehnološko aktualnih avdio-vizualnih performansov, ampak je bila izrazito dejavna tudi pri zagonu ljubljanske alternativne in klubske kulture, od Diska Študent do kluba K4, kar je precej vplivalo tudi na razmah tovrstne kulture v skupni državi.
Borghesia se je ukvarjala z videoumetnostjo, ki je bila takrat še v povojih, njena glasba pa je nastajala z računalnikom in s sintetizatorji. Toda po številnih avdio-vizualnih performansih, zlasti pa po podpisu pogodbe z belgijsko neodvisno založbo Play It Again Sam Records (PIAS) in aktivnem vstopu na t. i. Electronic Body Music (EBM) sceno, ki je združila žanrsko podobne skupine, se je dokončno sprofilirala kot glasbena skupina.
Resistance, legendarni album iz leta 1989, je še zmeraj aktualen, čeprav je nastal v popolnoma drugačnem času in družbenem sistemu. Z današnjega vidika pomeni napoved razpada Jugoslavije in državljanske vojne, saj obravnava metafore moči in totalitarizma. Seraval in Ivančić sta pred štirimi leti v intervjuju za Mladino dejala, da je to verjetno najbolj kruta plošča v zgodovini jugoslovanske popularne glasbe.
Nova plošča And Man Created God / Oblikovanje: Borghesia
© Andraž Muljavec
A zdi se, da je njuna nova plošča, ki sta jo naslovila And Man Created God in je izšla pred dobrima dvema tednoma, pravzaprav nekakšno nadaljevanje vizionarstva in tankočutnosti ploščka Resistance, s to razliko, da sta tokrat pronicljivo kritizirala današnji neoliberalni kapitalizem, ki je večji del človeštva pripeljal na rob dostojnega življenja.
Ivančić pravi, da že prvi singel z nove plošče We Don’t Believe You, pravzaprav predstavlja tistih 75 odstotkov ljudi, ki se niso udeležili zadnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji: »Zaupanje med vodstvom države in ljudstvom na najnižji ravni in predpogoj, da se izkopljemo iz tovrstne situacije, je, da si začnemo zastavljati konkretna vprašanja, ki nas bodo pripeljala do konkretnih odgovorov in rešitev.« Seraval ga dopolni: »Komad je pravzaprav ogledalo današnje družbenopolitične situacije, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na globalni ravni, saj bi se posnetki ljubljanskih demonstracij, ki smo jih uporabili v videu, lahko zgodili kjerkoli na svetu.«
Podobno, kot ju je v osemdesetih navdihovala tedanja družbenopolitična situacija, jima je danes torej vir navdiha gospodarska kriza, ki je sprožila val protestov v najranljivejših evropskih državah. Vendar opozarjata, da so časi različni. V osemdesetih smo se borili za boljši in pravičnejši sistem, a uspelo nam ga je zamenjati s še slabšim. Kraja, ki jo bogati izvajajo nad revnimi skozi celotno človeško zgodovino, je danes pripeljana do absurda. Kapital, denar, ki ustvarja denar, je postal novo božanstvo, potrošništvo pa njegova glavna institucija.
Novi album sta ustvarila s pomočjo številnih slovenskih glasbenikov (Andraž Mazi, Irena Tomažin, Metod Banko, Chris Eckman, Andraž Petrič, Jelena Ždrale …), na njem pa sta precej spremenila zvočno podobo, ki tokrat sloni na živih instrumentih, kar je kar nekoliko šokiralo EBM-občinstvo na prvem predstavitvenem nastopu v Leipzigu. Tisto najpomembneje, kar prinaša nova plošča, pa je, dodaja Seraval, da pomeni »grožnjo tistim ljudem, ki si vzamejo pravico početi tisto, kar ni pravično«.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.